Bodeča žica je protiustavna

Niso vsi za bodečo žico na slovenski vzhodni meji. Nekateri celo menijo, da je postavitev te »tehnične ovire« protiustavna, ker posega v ustavno zagotovljeno pravico do uživanja zasebne lastnine, pa tudi v ustavno pravico do javnega dobrega.

Varuhinji človekovih pravic so poslali pobudo, v kateri jo pozivajo, naj vloži zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 8. člena zakona o nadzoru državne meje. Pod pobudo so se podpisali nekdanji predsednik Zelenih Slovenije, zdaj predsednik Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije dr. Dušan Plut, poslanec Združene levice in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, poslanka Združene levice Violeta Tomič, direktor Razvojno-informacijskega centra Bela krajina Peter Črnič ter Stanko Štrajn in dr. Božidar Flajšman.

Prav 8. člen zakona o nadzoru državne meje namreč dovoljuje posege v lastninsko pravico in omejevanje dostopa do javnega dobrega, zato po mnenju pobudnikov na voljo ni nobenega drugega pravnega sredstva razen zahteve za presojo ustavnosti tega člena.

Ob tem navajajo, da »z ustavo določenih človekovih pravic ni možno omejiti ali razveljaviti, razen začasno po 16. členu ustave v primeru vojne ali razglašenega izrednega stanja. Slovenija ni v vojni in zaradi popotovanja množice beguncev preko Slovenije v Avstrijo ni razglašeno izredno stanje.« Ker Slovenija ni v vojni in tudi ni razglašenih izrednih razmer, vlada in policija po njihovem mnenju nimata ustavne podlage za omejevanje ustavno varovanih pravic.

Glede omejevanja dostopa do javnega dobrega, kar voda oziroma reka Kolpa gotovo je, pa v pobudi opozarjajo, da je Kolpa, do katere zdaj ljudje na slovenski strani meje na dobršnem delu nimajo več dostopa, za tiste kraje življenjskega pomena tudi v podjetniškem oziroma turističnem smislu. Ne nazadnje, kot navajajo pobudniki ustavne presoje, gre za »največje slovensko kopališče«.

Iz urada varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer so sporočili, da so pobudo prejeli in da jo še preučujejo.