Sovražni kupci

Prejšnji teden je trgovska veriga Spar s polic svojih avstrijskih trgovin umaknila mesne izdelke z oznako halal, ki jih je začela prodajati le dva tedna prej. To so izdelki, pripravljeni v skladu z islamsko prakso, katere posebnost je predvsem, da žival ob zakolu ni mrtva, ampak omamljena (brez zavesti in neobčutljiva za bolečino), ter da meso ne pride v stik s svinjskim mesom. Spar je izdelke umaknil zaradi »šokantnih in neutemeljenih odzivov na družabnih omrežjih«, so sporočili predstavniki podjetja. »Kaj bo naslednje – bomo lahko nakupovali le v burki?« se je glasil eden izmed odzivov. »Halal predstavlja vse, kar islam je – brutalnost, zaničevanje življenja in netolerantnost do vsakogar, ki razmišlja drugače,« je zapisal nekdo drug.

V Sloveniji do umika teh izdelkov ne more priti, preprosto zato, ker jih nimamo. Izjema sta le trgovska centra E.Leclerc, ker ponujajo pakirane Halal hrenovke in salamo iz Francije. Sicer več slovenskih mesnopredelovalnih podjetij sicer pripravlja halal meso, vendar ga prodajajo v tuje države.

V slovenskih trgovinah ga ni, ker niso zaznali zanimanja pri kupcih, so nam sporočili predstavniki več trgovskih družb, vendar nihče ni navedel, da bi to kdaj resneje preverjali. V resnici bi bilo povpraševanje po teh izdelkih precejšnje, je ugotovil Demir Adrović v svoji diplomski nalogi leta 2013. »Trg za halal izdelke je v veliki meri neizkoriščen in bi predstavljal veliko poslovno priložnost,« je zapisal.

»Industrija halal prehrane ima ogromno perspektivo,« se strinja tajnik slovenske islamske skupnosti Nevzet Porić, vendar nima odgovora na vprašanje, zakaj trgovine te priložnosti ne izkoristijo. »Mi poskušamo razvijati predvsem zavest o halal hrani. Trudimo se, kolikor je v naši moči,« pravi. Islamska skupnost na primer vselej poudari, da za pripravo halal mesa veljajo še strožja higienska pravila, kot jih od mesarjev zahteva slovenska država.

»Tudi pred dogodki, ki so se sprevrgli v obširno protiteroristično vojno na Bližnjem vzhodu, je imela Slovenija zadržan odnos do muslimanov in muslimanske skupnosti,« pojasnjuje Demir Adrović, ki zdaj pripravlja drugo diplomsko delo z naslovom Sociološko-ekonomski vplivi vere na posameznika s poudarkom na muslimanski cerkvi. Meni, da se je potrdila njegova hipoteza, »da imajo prebivalci Slovenije tako imenovano ’medijsko znanje’ o islamu, kar pomeni, da v njem vidijo samo terorizem«. Adrović pravi, da podjetja v Sloveniji ne ponujajo halal izdelkov, ker bi to lahko zaradi neutemeljenega odpora kupcev pomenilo upad prodaje drugih izdelkov.

»Na žalost bodo pritiski na islam in njegove prakse vse močnejši,« predvideva Adrović, po avstrijskem umiku halal mesa pa je o tem še bolj prepričan. »Največji delež krivde nosi samooklicana Islamska država, zaradi katere prihajajo migranti, a svoj delež prispevajo tudi zahodni mediji, ki prikazujejo muslimansko veroizpoved kot grožnjo ostalim državljanom.«