»Levica se je v zadnjih desetletjih vse preveč sesedla v skupek stališč, ki jih moraš zagovarjati, pa si potrjeni levičar in si opravil svojo levičarsko dolžnost.«

Filozofinja Alenka Zupančič Žerdin (1966) je poleg Slavoja Žižka in Mladena Dolarja ena od članov »trojice« slovenske lacanovske šole – tega danes verjetno najpomembnejšega intelektualnega izvoznega produkta naše države. Doktorirala je na Université Paris VIII pri Alainu Badiouju in pri Žižku na ljubljanski Filozofski fakulteti. Danes je zaposlena na ZRC SAZU, kjer se ukvarja z glavnim vprašanjem Lacanove ali Freudove psihoanalize: s seksualnostjo. Intervju je nastal na podlagi pogovornega večera, ki smo ga z Zupančičevo imeli v Pritličju v Ljubljani.

Govoriti želimo o seksualnosti in krizi sveta. Je sploh mogoče javne zagate analizirati, razumeti, rešiti – kot sta to počela Freud ali Lacan – z analizo seksualnosti?

Freud je odkril človeško seksualnost kot problem, potreben razlage, in ne kot nekaj, s čimer bi lahko eventualno razložili vse druge probleme. Odkril je seksualnost kot notranje »brezpomensko« in ne kot zadnji horizont vsega človeško proizvedenega pomena. Kaj je pravzaprav škandal Freudovih odkritij? To, da je v seksualnem nekaj, kar ne deluje – inherentno, in ne enostavno zaradi zunanjih ovir in represije. Slednja praviloma ni toliko zatiranje nečesa konkretnega v sami seksualnosti, ampak je namenjena predvsem zakrivanju in hkrati izkoriščanju tega, da stvar ne deluje po nobenem inherentnem naravnem ali kozmičnem zakonu, na katerega bi se lahko zanesli. Zapletena regulacija seksualnosti skozi zgodovino je simptom neobstoja takšnega notranjega zakona. Ta neobstoj Lacan strne s slavno tezo, da »ni spolnega razmerja«. To pomeni, da ne obstaja nekakšna moška in ženska narava, ki bi se prilegala druga drugi kot ključ in ključavnica. Oziroma, če si sposodimo definicijo gospoda Primca, da gre pri tem za »čudoviti in dopolnjujoči se naravi in spolnosti moškega in ženske«. Če bi kaj takega obstajalo na inherentni ravni tega, kar človeka opredeljuje kot človeka, potem o zadevi ne bi odločali na referendumih.