"Družina se je korenito spreminjala precej bolj pogosto, kot si danes mnogi predstavljajo"

V torek, 15. decembra, bo med 9. in 16. uro na Filozofski fakulteti znanstveni posvet na temo Sorodstvo, družina in poroka. Namen simpozija je ovrednotiti koncepte sorodstva, družine in poroke v sodobnih antropoloških in etnoloških razumevanjih družbe, pokazati na biološko in kulturno esencialistični diskurz o sorodstvu in njegovih derivatih (npr. nacionalnost) in vzpostaviti prostor za strokovno kritiko aktualnih političnih diskurzov o “naravni družini”.

Sorodstvo ima dolgo zgodovino antropološkega proučevanja, saj je nepogrešljiv pri razumevanju družbenih odnosov. Medkulturno proučevanje sorodstva namreč pokaže na zelo različne oblike razumevanja medosebnih in širših družbenih odnosov ter vlog, obligacij in odgovornosti, ki iz njih izhajajo.

Simpozij bo potekal na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani na Zavetiški 5 (nasproti Gimnazije Vič). Programski in organizacijski odbor sestavljajo Bojan Baskar, Mojca Bele, Miha Kozorog, Uršula Lipovec Čebron, Sarah Lunaček Brumen in Jaka Repič.

Če povzamemo nekaj povzetkov iz posveta Sorodstvo, poroka, družina. Bojan Baskar se denimo sprašuje, ali je trikotnik sorodstvo-poroka-družina danes še uporaben: "Nove oblike poroke in družine kakor tudi nove sorodstvene relacije, ki so se razmahnile zlasti na podlagi vpeljave novih reprodukcijskih tehnologij in zahodnjaške promocije istospolnosti, sugerirajo podobo prevratnih dogodkov znotraj trikotnika in obilno zaposlujejo domišljijo naših sodobnikov. V resnici pa ne prinašajo nobene prelomne obogatitve repertoarja poročnih, družinskih in sorodstvenih praks in oblik pri celoti človeške vrste, katerega evidentiranje je v domeni antropologije."

Alenka Bartulović je pod drobnogled vzela nove poglede na izginjajoče prakse poročanja v Bosni in Hercegovini in sodobno bosansko-hercegovsko družbo: "Med njimi je tudi tradicija sklepanja zakonske zveze s pobegom. V tej - sicer izginjajoči - praksi poročanja se dekleta - ponavadi v trenutku in brez priprav – odločijo za odhod od doma in poroko (nemalokrat celo s povsem neznanim) moškim. Prispevek ponuja krajši pregled pisanja o pobegu in razgrinja heterogenost razumevanja pobega v domači (zlasti bosansko-hercegovski) in tuji znanstveni literaturi."

Rajko Muršič bo spregovoril o družini, gospodinjstvu in metaforiki naravnega reda. "Verjetno je razlog, da govorimo o družini, v mislih pa imamo gospodinjstvo (in obratno), v tem, da je koncept družine tako globoko vpet v normativni red človeštva, da najdemo celo v Univerzalni deklaraciji človekovih pravic naslednjo trditev: "Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva.« Kaj se v resnici dogaja z gospodinjstvom, empirično prezenco te simbolne forme, je seveda povsem drugo vprašanje. Družina je prelepljena s pomeni in simboliko ter čustvi, gospodinjstvo pa je zbir umazanih pragmatičnih dejstev. Ali pa je gospodinjstvo – prav narobe – kategorija, v katero lahko umestimo različne oblike družin," je zapisal Muršič.

Martina Bofulin bo predstavila prispevek Živeti narazen, a skupaj: Transnacionalne družinske prakse kitajskih migrantov. Raziskava je bila v Sloveniji, Srbiji in na Kitajskem izvedena z metodo večprizoriščne etnografskost, avtorica pa razkriva, kako so določene družinske strategije (npr. ločeno življenje staršev in otrok) vpete v vsakodnevne izkušnje kitajskih migrantov in njihov odgovor na prisile in priložnosti na obeh straneh migracijskega procesa.

Jaka Repič se bo lotil tematike Mati, družina in nacionalnost med Slovenci v Argentini. Raziskave migracij, tudi Slovencev po svetu, se namreč pretežno posvečajo moškim. Ženske se pojavljajo redkeje, največkrat le v pasivni in samoumevni vlogi, občasno pa nastopajo tudi kot aktivne posameznice, v luči feministične kritike in s prizvokom opolnomočenja. Repičev prispevek je nastal, ker so spregledane tudi v zgodovinskem nacionalnem spominu, ki se oblikuje tudi v kontekstu migracij in življenja v diaspori. "V prispevku bom predstavil podobe žensk v emigraciji iz Slovenije v 20. stoletju, predvsem pa med Slovenci v Argentini, kjer se njihov položaj ideološko razteza pogosto zgolj med vlogama žene in matere. V zgodovinskem nacionalnem spominu nastopajo kot navidezno tihi in samoumevni del skupnosti, čeprav imajo ključno vlogo prav v ohranjanju tega spomina, odnosa do domovine in pri ideološki reprodukciji družine ter nacionalne identitete," poudarja Jaka Repič.

Uršula Lipovec Čebron bo predstavila vlogo družine v zdravstveni obravnavi in skušala pojasniti, zakaj prihaja do nesporazumov- Priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc pri zdravstvenih delavcih, ki ga pripravljajo obravnava tudi vlogo družine in svojcev v zdravstveni oskrbi. V prispevku Uršula Lipovec Čebron analizira nekaj kulturnih nesporazumov v zdravstvenih ustanovah, ki se nanašajo na vlogo družine in svojcev pri sporočanju diagnoze ter individualnega in/ali skupinskega odločanja o zdravljenju. Pri tem skuša pokazati, kako pomembno je, da je antropološko razumevanje družine in sorodstva vključeno v usposabljanja zdravstvenih delavcev in v obstoječe zdravstvene prakse.

Jože Hudales pa se je lotil dveh historično-antropoloških analiz družin v Sloveniji, ki se nanašata na časovno in krajevno zelo različni situaciji. V prvem primeru gre za analizo matičnih in družinskih knjig v trškem in vaškem okolju slovenske Štajerske (Velenje in kmečka okolica), ki natančno pokaže družinske strukture in vloge, ki so jih moški/ženske v 19. stoletju igrali v različnih časovnih obdobjih svojega življenja. Druga analiza pa izhaja iz gradiva ameriškega antropologa J. M. Halperna, ki je leta 1962 zbral gradivo med prebivalci Šenčurja, deloma povezano tudi z vprašanji prevladujočih ženskih in moških vlog v njihovih družinah, odnosih med starši in otroci, ki zelo natančno razlikujejo med prevladujočimi vrednotami in diskurzi ter vzorci tradicionalne (patriarhalne) družine in novimi vrednotami, ki jih je promovirala nova socialistična ideologija. "V obeh primerih se pokaže, da je dejansko stanje v različnih lokalnih okoljih izkazovalo povsem drugačne vzorce (in strukture) družinskega življenja od tistih, ki bi jih pričakovali glede na v obeh časovnih obdobjih še vedno prevladujoče zapovedi katoliške morale. Vprašanja morale in vrednot se tako v večini primerov izkažejo za vprašanja preživetvenih strategij, ki so bile specifične v različnih ekonomskih okoljih. V obeh obdobjih pa opazimo znake »globoke krize« družin in družinskih vrednot, kar spominja tudi na sedanji čas, ko je »prav(iln)a družina« po mnenju nekaterih spet ogrožena. Dejstvo je, da se je družina korenito spreminjala precej bolj pogosto, kot si danes mnogi predstavljajo," je zapisal Jože Hudales.

Program v celoti objavljamo spodaj.

9:00-10:30

Bojan Baskar, Med menjavo in potomsko skupino: Kaj je ostalo od svete trojice socialne antropologije?

Alenka Bartulović, Pobeg ali ugrabitev? Novi pogledi na izginjajoče prakse poročanja v Bosni in Hercegovini

Damir Josipovič, Etnično opredeljevanje in esencializem generacij v diskurzu o migracijah

Moderatorka: Maja Veselič.

10:45-12:15

Rajko Muršič, Uvod v primerjalno razumevanje gospodinjstva in družine ter kritika gospodinjske logike in metaforike

Martina Bofulin, Živeti narazen, a skupaj: Transnacionalne družinske prakse kitajskih migrantov

Jaka Repič, Mati, družina in nacionalnost med Slovenci v Argentini

Moderator: Miha Kozorog

13:00-14:30

Barbara Turk Niskač, Delo v zgodnjem otroštvu

Uršula Lipovec Čebron, Vloga družine v zdravstveni obravnavi: Zakaj prihaja do nesporazumov?

Darja Zaviršek, Mavrične družine: Izjemnost običajnega

Moderatorka: Nika Kovač

14:45-15:30

Jože Hudales, Dve družinski skici: Historično-antropološka analiza družinskih struktur in vlog v trškem in kmečkem okolju v 19. stoletju in okrog leta 1960

Mihaela Hudelja, Povednost fotografij na primeru poroke, družine in sorodstva

Moderatorka: Sarah Lunaček Brumen