Nov napad na demokracijo ali pred zakonom smo vsi enaki

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti vodi preiskavo zoper poslanca SDS Andreja Širclja, nekdanjega predsednika upravnega odbora DUTB. Janša je v izjavi za medije po koncu preiskave na sedežu stranke pojasnil, da so v sodelovanju z njihovimi računalniškimi strokovnjaki pregledali korespondenco med Šircljem in nekdanjimi izvršnimi direktorji DUTB Alešem Koršičem, Boštjanom Gjerkešem in Torbjörnom Manssonom, ki so navedeni v odredbi za hišno preiskavo. Sodna odredba, ki je bila podlaga za današnje preiskave, sicer med drugim odreja tudi zaseg predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek in bi lahko razkrili vsebino korespondence in dogovarjanj med osumljenim in drugimi osebami.

Med predmeti so navedene naprave in nosilci s podatki v elektronski obliki, kot so telefoni, računalniki, optični mediji, spominske kartice, strežniki idr. Predsednik SDS Janez Janša je ob začetku preiskave na sedežu stranke v Ljubljani poudaril, da je preiskava le izgovor za zaseg vseh podatkov z njihovega strežnika. Ob tem pa je na Twitterju zapisal: »Danes se demokracija, ki brez resne opozicije ne obstaja, ustavne pravice in svoboščine branijo na Trstenjakovi 8. Pridružite se nam.« Prvak SDS poleg tega meni, da gre pri tej zadevi za preusmerjanje pozornosti pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi, ki je po njegovem mnenju »strateškega pomena« za prihodnost Slovenije in obstoj slovenskega naroda.

Policija je že pojasnila, da nikakor ni bil namen zaseči strežnik, kot so njihova dejanja zavajajoče pojasnjevali posamezni politični predstavniki. Gre enostavno za izvedbo hišne preiskave po odredbi preiskovalnega sodnika, pri čemer je cilj pridobiti konkretne podatke o konkretni osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja. Cilj torej ni zaseg strežnika, ampak pridobitev podatkov povezanih s kaznivim dejanjem.

»V policiji z vso integriteto in strokovnostjo stojimo za svojimi preiskovalni dejanji, za katere imamo podlago v veljavni zakonodaji, tudi če gre za preiskavo v DZ. Navkljub različnim interesom, je zapis v Ustavi RS povsem jasen: pred zakonom smo vsi enaki,« so poudarili.

Na izjave iz stranke SDS in njihovega predsednika so se že odzvali tudi slovenski mediji. Zoran Potič v sredinem Delu ugotavlja, »da vstop kriminalistov v prostore neke politične stranke ne izstopa v ničemer, ne v Sloveniji ne po svetu. Seznam preiskovanih poslancev je dolg (Jelinčič, Prijatelj, Bratušek), a imamo v Sloveniji stranko SDS, ki meni, da ima poseben položaj«. Ob tem Potič izraža tudi kritiko izvedbe nadzora Nacionalnega preiskovalnega urada in uprave kriminalistične policije s strani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki ji predseduje poslanec stranke SDS Branko Grims. 

Iz odredbe za hišno preiskavo na sedežu stranke SDS sicer izhaja, da tožilstvo sumi, da naj bi takratni izvršni direktorji DUTB Koršič, Gjerkeš in Mansson zlorabili svoj položaj, Šircelj kot takratni predsednik upravnega odbora in »druge do sedaj neugotovljene osebe« pa naj bi jim pri tem pomagali.

Šircelj naj bi pomagal s tem, da se je v času med 7. in 22. marcem 2013 v Ljubljani in Stockholmu dogovoril za sodelovanje z družbo Quartz+Co in Manssonom, na podlagi tega je bila nato sklenjena svetovalna pogodbo, čeprav naj bi »vsi člani upravnega odbora vedeli, da storitve s strani Quartz+Co nikoli ne bodo opravljene, vsaj ne v celoti«. DUTB je družbi nato račune plačal, kljub temu da storitve naj ne bi bile opravljene. Hišne preiskave, ki jih izvaja NPU, so sicer nadaljevanje jesenskih preiskav, ki so na DUTB potekale 15. oktobra. 

O visoki plači, ki jo je prejemal Šircelj in izključujočemu hkratnemu opravljanju funkcije poslanca in člana upravnega odbora DUTB, je pred dobrima dvema letoma pisala Urša Marn. »Šircelj naj bi torej za svoje delo v slabi banki prejemal 6000 evrov bruto na mesec, hkrati pa dobiva še skoraj 4000 evrov bruto plače kot poslanec SDS. Skupaj to pomeni skoraj 10.000 evrov bruto prejemkov na mesec. Ob tolikšnem znesku ni čudno, da se Širclju funkciji poslanca in člana upravnega odbora slabe banke ne zdita izključujoči. Čeprav v resnici sta.«