Ne božji glas, pretí nam slepa vera

Z Ivanom sva že vrsto let dobra znanca. V teh dneh se pač nisva mogla izogniti pogovorom okrog referenduma. Večkrat sva se že menila tudi o težavah, ki jih ima katoliška cerkev zaradi celibata in istospolno usmerjenih duhovnikov. Povedal mi je, da nima nič proti homoseksualcem oz. lezbijkam, po njegovem se lahko tudi poročijo. Nikakor pa ne more sprejeti stališča, da bi lahko posvojili otroka.

Vprašal sem ga, kaj pomeni, da nima nič proti istospolno usmerjenim. Lepo mi je razložil in zaključil z mislijo, da so lahko čisti v redu ljudje, običajno dobri in slabi, kakor vsi. Nekaj jih celo pozna.

Seveda sem ga vprašal, zakaj bi jim potemtakem odvzel pravico do otrok. Odgovoril je takoj in odločno. Ker to pač ni naravno! Ker bi otroke vzgajali v nove homoseksualce. Ker je to izprijeno. Ker bi to ne bila prava družina!

Ko sem mu omenil, da so istospolno usmerjeni ljudje praviloma rojeni v običajnih družinah in jih vzgajata oče in mati, imajo brate in sestre, je zmajal z glavo in poudaril, da pa mora biti za njihovo homoseksualnost še kakšen vzgib. Omenil je tudi modo, da je pač ponekod to moderno, ni pa naravno! To so po njegovem kaj čudne družine.

Kako pa to, da imajo duhovniki, ki so zapriseženi celibatu, tudi otroke? Največkrat so bili rojeni iz ljubezenske zveze med duhovnikom in žensko, a normalnega družinskega življenja ne smejo živeti. Celo kaznovani so. Iz duhovniškega stanu pa izstopijo le nekateri. Kakšen obraz imajo zagovorniki takšne »družine«? Ustrašil sem se. Morda sem bil preoster. Ivan pa mi ni zameril, a tudi tokrat ni čakal z odgovorom. Rekel mi je, da dobro poznam njegovo stališče. On bi ukinil celibat, kdor pa želi, naj lepo v njem ostane.

Ko sva odhajala vsak na svoj dom, sem ga mimogrede vprašal, kako bo glasoval. Odvrnil mi je, da bo obkrožil PROTI. Ker spoštuje družino in otroke. Jaz pa tudi nisem mogel molčati. Obkrožil bom ZA, iz istega razloga.

Radivoj Pahor,
Trg 38, 5292 Renče