Kritika / Sestrica
Umimachi diary, 2015
Hirokazu Koreeda
za
Same doma.
Umimachi diary, 2015
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
za
Same doma.
V sodobnem času lahko preživiš le tako, da si ustvariš samozadostno skupnost (neke vrste komuno ali zadrugo ali kooperativo), pravi Sestrica, ki jo je – po mangi – posnel japonski auteur Hirokazu Koreeda.
Tri sestre – medicinska sestra (Haruka Ayase), bančna uslužbenka (Masam Nagasawa) in frfrava prodajalka (Kaho), vse že odrasle – živijo same in samske v malem obmorskem mestu (kot da so planile iz Koreedovega filma Nihče ne ve). Oče je odšel z drugo, mati se oglasi le tu in tam. Ne da sestre nimajo fantov in problemov, toda vse to, s cinizmom vred, puščajo zunaj, pred vrati svojega samozadostnega zena. Ko oče umre in ko ugotovijo, da imajo tudi 13-letno polsestro, sestrico, jo vzamejo k sebi, kar pa ničesar ne spremeni – zdaj so štiri sestre, ki živijo samozadostno. Nič patološkega ali sociopatskega ni v tem. Napetosti pridejo in grejo. Kot letni časi. Travme se prižigajo in ugašajo. Kot poletni ognjemeti. Nič grozljivega ali perverznega ne počnejo. Le živeti hočejo pod svojimi pogoji. To je njihova deklaracija o neodvisnosti in suverenosti.
(Kinodvor)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi