Kritika / Skrivnost njihovih oči

zadržan

Vojna proti terorju.

Skrivnost njihovih oči je holivudski rimejk argentinskega filma (El secreto de sus ojos), ki je leta 2010 pobral tujejezičnega oskarja. Dogajal se je v času argentinske “umazane vojne”, ko so izginjali ali umirali ljudje, jasno, v skrivnostnih okoliščinah. Rimejk se dogaja po 11. septembru 2001, v času “vojne proti terorju”. Ja, spet izginjajo in umirajo ljudje – in ja, v skrivnostnih okoliščinah.

Ray Kasten (Chiwetel Ejiofor), Jess Cobb (Julia Roberts) in Claire Sloan (Nicole Kidman), agenti protiteroristične enote, preiskujejo sledi, ki bi jih pripeljale do teroristične celice, toda v kanti za smeti, nedaleč od losangeleške mošeje, okrog katere vohljajo, najdejo truplo – Jessino hčerko! Film nam s tem namigne: žrtev terorja lahko postane vsakdo – “vojna proti terorju” ni nekaj abstraktnega, temveč nekaj osebnega! Teror ni nekaj, kar je tam nekje zunaj, daleč stran, temveč nekaj, kar pride na dom! Žrtve “vojne proti terorju” so nedolžni! Toda film navrže še boljši namig, saj Kasten hitro ugotovi, da je morilec verjetno čudaški, zblojeni “Pac-Man” Marzin (Joe Cole), a se izkaže, da je “Pac-Man” tudi FBI-jev špicelj, ki je na tem, da jih pripelje do teroristične celice, zato FBI Kastnu zapove, naj primer – in pregon “Pac-Mana” – v imenu nacionalne varnosti in “vojne proti terorju” opusti. Skrivnost njihovih oči prihaja ravno v pravem trenutku – v času, ko vstaja država nacionalne varnosti in ko “vojna proti terorju” doživlja drugo mladost, lahko deluje vsaj kot dobro svarilo, če že ravno ne kot dober politični triler. Film se preveč zaveda svoje prestižnosti (Julia Roberts je zato ves čas stara milijon let), ko bi moral politizirati, pa tako sentimentalizira, da se zdi, kot da je bil posnet le zaradi finalnega twista, ki bo šokiral le tiste, ki niso videli originala. Ironično, tu se film najbolj približa originalu.