Kritika / Roland Barthes: Mitologije

Krtina, Ljubljana 2015, prevod: Vera Troha, 25 €

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 51, 18. 12. 2015

+ + + + +

Prevod mitične knjige iz leta 1957.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 51, 18. 12. 2015

+ + + + +

Prevod mitične knjige iz leta 1957.

Barthes (1915–1980) je ikona, ki daje pečat semiologiji, literarni kritiki in strukturalizmu. A je obenem tudi praoče časopisne kolumne. Mitologije so zbirka tekstov, ki jih je objavljal v reviji Les lettres nouvelles, v njih pa analiziral vsakdanje mite, kot so reklame za pralne praške, novi model Citroena, striptiz, biftek in pomfrit, obraz Grete Garbo, igrače, Einsteinovi možgani, Tour de France, pohod plastike, turistični bum križarjenja po Sovjetski zvezi, prosta rokoborba »Catch« etc.

Knjiga je bila izziv, zakaj profesor za objekt pisanja ni vzel klasičnih akademskih tem, ampak dnevne mite, ki so jih prinašali časniki, gledališča, reklame in filmi. Njegovi teksti so prototip časopisne kolumne, ki postavlja pred bralca vsebine, ki se mu zdijo samoumevno domače, potem pa ga preseneti z analizami in implikacijami, ki mu poprej sploh niso padle na misel. Od tod tudi čudo, da so po pol stoletja še vedno v bralni užitek. Barthesova kritična moč ne izvira iz jeze ali upora, tudi ne iz provokacije, temveč iz uporabe miselnih orodij. Mite namreč misli, to pa stori tako, da jih postavlja prek oddaljenih perspektiv: aktualistično rokoborbo z gledišča antičnega gledališča, spektakla in commedie dell’arte, plastiki pa se približa prek imen grških pastirjev (Polistiren, Fenoplast, Polivinil, Polietilen) in nato preide v hierarhijo substanc, skozi katero napove plastificiranje življenja samega. Skratka, demistificira govorice množične kulture.

V finalnem čisto teoretičnem poglavju Mit danes postavi, da je namen mita ustvariti svet. Prevedeno v sodobno govorico: menimo, da živimo v realnosti, v resnici pa nas določajo miti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti