Literatura / Tisto, o čemer ne moremo govoriti
Elena Ferrante je razvpita italijanska avtorica, katere pravega imena še vedno ne poznamo, a ne glede na to velja za kraljico razgaljanja neprijetnih čustev. Zdaj je ta globalni fenomen končno pljusknil tudi k nam – dočakal smo prvi prevod katerega od njenih romanov.
Prizor iz filma Dnevi zavrženosti (režija Roberto Faenza, 2005), posnetega po istoimenskem romanu Elene Ferrante
Pred kratkim je Cankarjeva založba na slovenski literarni trg končno spravila drobec tistega, kar smo že nekaj časa nestrpno pričakovali: Dneve zavrženosti Elene Ferrante. Prvič slišite? Hja, Elena Ferrante je tista razvpita italijanska avtorica, katere pravega imena še vedno ne poznamo, a se po literarnih kuloarjih zadnja leta vali kot nujnost, kot tisto, kar je treba brati, če se hočemo imeti za izobraženega človeka, še raje pa, če se hočemo imeti za zgledno feministko. Kot nekakšen intelektualni Seks v mestu. Po stopnji priljubljenosti, ne po dometu, se razume. Ob njenih prvih romanih – oba sta že doživela filmsko upodobitev – prvencu iz leta 1992 Nadležna ljubezen (Amore molesto) in Dnevih zavrženosti (I giorni dell’abbandono), ki so sledili po deset-