Ob meji rezali žico, v Mariboru opozorili na umiranje živali

Konec tedna se je protestnega pohoda ob ograjeni državni meji ob Kolpi udeležilo približno tristo udeležencev, ki so na svoji 2,5-kilometrski poti žično ograjo ponekod okrasili in opremili z napisi. Da bi desetim čolnarjem, ki so se udeležili protestnega spusta po Kolpi, omogočili vrnitev na obrežje, so jo tudi prerezali. V Mariboru pa je potekal performans z naslovom Počasne in krute smrti živali na ozadju kapitalistične delitve na nacionalne države, ki je na simbolni ravni problematiziral protibegunski rasizem Evorpske unije (in Slovenije kot njene članice), na ozadju katerega trpijo in umirajo prostoživeče živali.

Med pozivi vladi so protestniki ob Kolpi zahtevali, naj odstrani ograjo na obmejnem območju, ki je "vedno živelo složno in povezano" in kjer "do zdaj ni bilo migrantov", prevladovalo pa je geslo "Ograja mora pasti".

Pohod je sicer ob pomoči kostelske civilne pobude, ki nasprotje žični ograji ob meji, in je do zdaj spletno ter drugače zbrala približno šest tisoč podpisov protestne peticije, pripravilo Turistično športno društvo Kostel.

Predstavnica organizatorjev Nataša Letig Žagar je poudarila, da so želeli s pohodom mirno in kulturno opozoriti, da je "žična ograja globoko zarezala v njihovo dolino", da bo pustila dolgoročne posledice, otežuje življenje ljudem in divjim živalim ter da "to ni pravi način za varovanje države".

Med protestniki je bila tudi poslanka Združene levice Violeta Tomić, ki je v svojem nagovoru udeležencev poudarila, da so ljudje ob Kolpi, namesto da bi vlada omogočila gradnjo ceste tretje razvojne osi, dobili žično ograjo.

Predsednik hrvaške Udruge Kupa z Broda na Kolpi in predsednik tamkajšnjega mestnega odbora Davorin Klobučar pa je opozoril, da Kolpa ni bila nikoli ločnica. Ocenil je, da hrvaška in slovenska stran ob Kolpi dobro sodelujeta, to kar se zdaj dogaja, pa je po njegovem "norost".

V Mariboru (na Grajskem trgu) pa je potekal performans z naslovom Počasne in krute smrti živali na ozadju kapitalistične delitve na nacionalne države, ki je na simbolni ravni problematiziral protibegunski rasizem Evorpske unije (in Slovenije kot njene članice), na ozadju katerega trpijo in umirajo prostoživeče živali. Organizirali so ga člani in članice društva Za živali.

Iz društva so sporočili, da so želeli prikazati učinek žične ograje z rezili na dveh nivojih: metaforičnem (žična ograja po njihovem asociaciira na grožnje in nevarnosti, ki naj bi jo domnevno predstavljali begunci) in realnem, konkretnem (ograja beguncem, tako organizatorji, fizično otežuje življenje; v senci tega na rezilih ograje počasi in izjemno boleče umirajo prostoživeče živali, ki jim žična ograja zapira migracijske poti).

"Tako imenovana begunska kriza, ki je posledica globalizacije vojne in imperialistične agresije, se kontinuirano uporablja kot izgovor za povečanje »varnosti«, tj. za centralizacijo nadzora EU in vpeljevanja represije varnostnih sil. Iracionalnost mednarodnega kapitalističnega reda, ki deli svet na nacionalne države ter na bogate in revne države, se kaže tudi v postavitvi žične ograje z rezili. Z njo tudi slovenska vlada predaja beguncem represivno sporočilo: Ostanite zunaj! Žična ograja trenutno ločuje več kot 1/6 slovensko-hrvaške meje, in ker se habitati prostoživečih živali raztezajo čez obe ozemlji, žična ograja omejuje ustaljene poti živali. Mnoge od njih se v poskusih prehajanja čez ozemlji zapletejo v žico in najpogosteje umrejo po dolgotrajnih (tudi večdnevnih) mukah ali pa končajo pod »milostnim« strelom lovske puške. Doslej je bilo največ žrtev med srnami in košutami, sicer pa žica z rezili predstavlja grožnjo predvsem tudi za rjave medvede, volkove in rise," so zapisali v društvu Za živali in dodalai, da v zadnjih tednih večino ljudi pretresajo fotografije mrtvih srn in košut, zapletenih v žico z rezili. Poudarili so, da je potrebno elementarna čustva pretvoriti v politično ozaveščen boj.