Polljudje?

Tri leta in pol je, odkar je notranji minister Vinko Gorenak s spremembo pravilnika prepolovil denarno pomoč za prosilce za azil, ki živijo zunaj azilnega doma in nimajo sredstev za preživljanje.

Vlada Mira Cerarja zdaj spreminja azilno zakonodajo, to pa je lepa priložnost, da ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar spremeni pravilnik, da bo takšen, kot je veljal pred Gorenakovim posegom. To bi lahko storila že prej. To bi lahko storil že minister Gregor Virant v času vlade Alenke Bratušek. Prepolovitev denarne pomoči za prosilce za azil je protizakonita in protiustavna, je že na začetku leta 2014 odločilo ustavno sodišče, upravno sodišče pa je kmalu za tem po nareku ustavnega v konkretnem primeru odločilo, da je treba prosilcu za azil povrniti premalo izplačano denarno pomoč za nazaj in jo naprej plačevati v višini zneska socialne pomoči.

Ministrstvo je v skladu z omenjenimi sodbami to storilo. Prosilcu za azil, ki mu je pravico uspelo doseči po sodni poti, so za obdobje slabih dveh let povrnili premalo izplačano denarno pomoč in jo odtlej izplačujejo v polni višini. Pravni zastopnik prosilcev za azil Matevž Krivic je na podlagi teh sodb na ministrstvo naslovil več zahtev, naj tako ravna tudi pri drugih prosilcih za azil, a brez uspeha. Na ministrstvu prostodušno pojasnjujejo: »Na do sedaj izdane odločbe o uveljavljanju finančne pomoči je bil sprožen upravni spor zgolj v enem primeru.« Oziroma pravilnik za vse druge še vedno velja. Povedano z drugimi besedami, ne bodo ravnali v skladu z razsodbami ustavnega in upravnega sodišča in spremenili pravilnika. Naj si vsak prosilec za azil pravico, ki mu očitno pripada, poišče na sodišču? 135 evrov lahko dobi takoj, še enkrat toliko, do višine denarne socialne pomoči, ki jo vsi drugi prejmejo brez vprašanj, pa šele na podlagi pravnomočne sodbe?

Tako mislijo Janez Janša, Alenka Bratušek, Miro Cerar ter Vinko Gorenak, Gregor Virant in Vesna Györkös Žnidar; vsi ti so do sedaj imeli možnost, da ravnajo v skladu z ustavo in zakonom, pa je (še) niso izkoristili. Njihova dolžnost je, da ravnajo po zakonu in ustavi, ki v skladu z odločitvami sodišč prepovedujeta arbitrarno znižanje denarne pomoči in določata enakost pred zakonom, njihova odločitev pa bi morala veljati za vse prosilce za azil enako.

Kljub enakosti pred zakonom kot eni izmed temeljnih ustavnih pravic so prosilci za azil obravnavani neenako. In tako bo še naprej, saj so z ministrstva za notranje zadeve sporočili, da se spremembe oziroma sprejetje omenjenega pravilnika, s katerim kar vsakokratni notranji minister odloča, koliko sredstev je dovolj za preživetje prosilca za azil, »predvideva v enem letu od sprejema zakona«.