Tudi vrhovno sodišče ni za oprostitev mariborskih vstajnikov

Senat vrhovnih sodnikov je v primeru oprostilne sodbe za mariborske protestnike pritrdil mariborskemu in vrhovnemu tožilstvu, da so višji sodniki napačno presodili, ko so zavzeli stališče, da je obsodilno sodbo treba spremeniti v oprostilno. Oprostilna sodba za sedem protestnikov, ki so po tretji mariborski vstaji zaradi domnevnega napada na uradno osebo leta 2012 pristali na zatožni klopi in bili najprej obsojeni na sedem mesecev zapora, nato pa je višje sodišče obsodilno sodbo spremenilo v oprostilno, je sicer pravnomočna in dokončna.

Tožilec Tilen Ivič je obdolženim očital kaznivo dejanje sodelovanje v skupini, ki da je na vstaji policistom skušala preprečiti uradno dejanje. Dva sta krivdo priznala takoj in bila obsojena na pogojno kazen, zoper preostale pa se je sodni proces na prvi stopnji vlekel skoraj eno leto in se za sedem obdolženih končal z obsodilno sodbo.

Po poročanju današnjega Večera, je prvostopenjska sodnica Simona Mernik v obrazložitvi sodbe izpostavila, da za očitano kaznivo dejanje ni potrebno, da je član skupine tudi sam kaj storil, dovolj je že, da je v skupini zavestno sodeloval. Višji sodniki so bili nasprotnega mnenja in odločili, da v dejanju, opisanem v izreku sodbe, niso podani znaki kaznivega dejanja, zato so obsodilno sodbo spremenili v oprostilno.

Kljub temu pa je po poročanju časnika vrhovni tožilec Hinko Jenull na drugo obletnico vstaje v primeru oproščenih protestnikov na pobudo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.

Kot so danes sporočili z mariborskega okrožnega državnega tožilstva, je senat vrhovnih sodnikov ugotovil, da je skupino, v kateri naj bi sodelovali obdolženci, združeval namen, da uradni osebi preprečijo uradno dejanje in da je posamezen obdolženec zavestno sodeloval pri delovanju skupine ter zavestno prevzel njeno delovanje, kot tudi, da opis kaznivega dejanja v izreku sodbe vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje.

S tožilstva v Mariboru so sporočili še, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti s strani tožilstva vložena v škodo obdolžencev, zato je vrhovno sodišče uveljavljeni kršitvi le ugotovilo.

Senat vrhovnih sodnikov so sestavljali Marko Šorli, Barbara Zobec, Damijan Florjančič, Maja Tratnik in Vesna Žalik.