Intervju: Milan Kučan

V zadnji lanski številki Mladine je bil zanimiv intervju z bivšim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom. V intervjuju je nekdanji predsednik mimogrede, kot zgolj pragmatično, »ošvrknil« delo slovenske vlade v mandatu 2008 – 2012.

Socialdemokratska stranka (SD) je po svojem programu, analizah in sklepih, predvolilnih obljubah, dejavnosti ministrov, županov in mestnih svetnikov izvoljenih na njenih listah, stranka, ki skrbi in se zavzema za interese zaposlenih pa tudi tistih, ki ne morejo delati in živeti od svojega dela. V tem okviru se zavzema in po svoji moči, kolikor jo dodelijo volivci, skrbi za brezplačno šolo, obvezno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, državne pomoči ali državne dokapitalizacije v pomoč podjetjem (če je le smiselna), aktivno politiko zaposlovanja, aktivno razvojno politiko z namenom povečati produktivnost dela, konkurenčnost in dvig realnih plač, socialno partnerstvo in dialog s civilno-družbenimi organizacijami.

Koliko od teh programskih izhodišč je bilo upoštevanih v obdobju, ko je SD kot najmočnejša koalicijska stranka vodila vlado? Ekonomska politika v obdobju 2008 – 2012 je:

-preprečila množično propadanje podjetij (projekt financiranja izobraževanja zaposlenih v obdobju padca povpraševanja na svetovnem trgu, dokapitalizacije podjetij in bank, državne garancije in povečanje depozitov države v bankah, vloga PDP kot hčerinske družbe KAD-a pri zagotavljanju pogojev za delovanje podjetij);

-vodila aktivno razvojno politiko (preko TIA – tehnološke agencije, Slovenskega podjetniškega sklada, dodeljevanja EU sredstev, ustanovitve več skladov tveganega kapitala, krediti SID in EIB, povečanje upoštevanja investicij v R&D kot davčne olajšave …);

-izvedla reformo upravljanja kapitalskih deležev države – profesionalizacijo in ločitev od dnevne politike;

-v okviru svojih možnosti preprečevala sovražne prevzeme podjetij, tako da bi ta postala tuje podružnice in izgubila svoj razvojni potencial;

-omogočala oziroma spodbujala tuje investicije v nova podjetja in programe zlasti tam kjer je to povečalo razvojne potenciale (nova linija v Revozu, investicija Bosch hišni aparati, …);

-povišala minimalno plačo in uvedla posebno davčno olajšavo pri dohodnini za lažjo zagotovitev nove ravni te plače;

-povečala število štipendij in dvignila znesek povprečne štipendije;

-malemu gospodarstvu zagotovila davčne olajšave pri investicijah in pri nakupu tekočih goriv, mu omogočila enostavnejše oziroma lažje obračunavanje in plačevanje DDV ter zagotovila vrsto ukrepov za zaščito podizvajalcev; itd.

Med rezultati triletnega dela socialdemokratske vlade moramo upoštevati:

-povratek presežka v menjavi blaga in storitev s tujino na ravni izvoza kot ga v Sloveniji še ni bilo;

-dejstvo, da je bil ta rezultat dosežen s kakovostnimi faktorji konkurenčnosti (z znanjem) in ob visoki vrednosti evra na deviznem trgu;

-višjo minimalno plačo in uvedbo socialnega podjetništva;

-gospodarsko rast v 2010 in 2011;

-normalen tok družbene reprodukcije v kateri je kvartarni sektor (šolstvo, kultura, znanost, zdravstvo, …) zagotavljal pogoje za konkurenčnost gospodarstva in za rast zaposlovanja;

-solidno donosnost večine podjetij v deloma javni lasti in njihovo pomembno vlogo pri sponzoriranju kulture in športa (pogoj za vrhunske dosežke na različnih področjih);

Med problemi delovanja socialdemokratske vlade lahko, s pogledom nazaj, omenimo:

-referendume in zlasti padec pokojninske reforme;

-neučinkovitost pri dodeljevanju gradbenih dovoljenj za pomembnejše infrastrukturne projekte;

-nesposobnost spremeniti stečajno zakonodajo z učinkom na stabilnost delovanja podjetij;

-neuspel poizkus obvezne udeležbe zaposlenih na dobičku;

-dejstvo, da z dvigom davčnih stopenj ni bil nadomeščen strukturni javnofinančni primanjkljaj nastal v 2007; povečani so bili prihodki iz trošarin, časa je zmanjkalo za načrtovan projekt povečanja učinkovitosti pobiranja davkov in prispevkov (nov informacijski sistem DURS, uvedbo davčnih blagajn, omejitev gotovinskega poslovanja, večjo inšpekcijo na terenu zaradi preusmeritve carinikov v delo DURS), reformo prispevka za uporabo stavbnega zemljišča v davek na nepremično premoženje ter uvedbo novega dohodninskega razreda.

Po koncu mandata naše vlade je sledila velika sprememba v ciljih in nato v ukrepih slovenske ekonomske politike. Posledica ZUJF, omejevalne fiskalne in kreditne politike od aprila 2012 dalje je bilo ponovno upadanje BDP in zaposlenosti, povečanje javnega dolga za dodatnih 11 milijard evrov (večino teh sredstev je bilo plasirano v banke, ki so postale iz velikega neto dolžnika do tujine neto upnik do tujine, obenem pa so zmanjševale kredite gospodarstvu), na drugi strani pa je razvojna politika dala pričakovane rezultate. Izvoz se je od svoje ravni med svetovno konjunkturo 2008 do 2014 povečal za 3,3 milijarde evrov, kar prestavlja 9 % našega BDP in je kot spodbuda gospodarski rasti prevladalo nad učinki omejevalne fiskalne in kreditne politike v obdobju 2012 do 2015. Zadnji dve leti imamo v Sloveniji zopet stabilno gospodarsko rast.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.