Kritika / Vrnitev domov

za +

Teror zgodovine.

Predstavljajte si film, v katerem profesorja zaprejo na Goli otok, od koder po desetih letih zbeži, a ga hči, prepojena s partijskim agit-propom, izda, tako da ga vrnejo na Goli otok, toda ko ga tri leta kasneje izpustijo, se ga žena, že vsa amnezična, ne spominja več, medtem ko hči – v spremenjenih okoliščinah, ne več balerina, temveč tovarniška delavka – išče pot do sprave.

Vrnitev domov je ta film, le da se dogaja na Kitajskem (Gong Li je mati, Chen Daoming je oče, Zhang Huiwen je hči), jasno, v času “kulturne revolucije” in brutalne maoistične “prevzgoje”, ko je revolucija žrla otroke in ko so otroci žrli starše, tako da je bila potem – po odjugi in spremembi kurza – amnezija najboljša oblika sprave. Zgodovina je neodposlano pismo, ne pa odrešitev, ali bolje rečeno: zgodovina je dom, v katerega se ne moreš vrniti čistega srca.