Majhna revolucija v Riadu, a brez spremembe mentalitete ne bo šlo

Neverjetno je, kaj koncern Almarai počne v vroči puščavi Savdske Arabije. Na šestih kmetijah redi 160 tisoč krav molznic. S hlajenjem hlevov in škropljenjem kravam zagotavlja optimalno temperaturo, da dajejo največjo mogočo količino mleka. Hkrati ima Almarai tam še največjo mlekarno v arabskem svetu. Tak industrijski kompleks bi brez težav lahko stal tudi v ZDA. Almarai je primer preobrazbe Savdske Arabije. Ta v prihodnosti ne bi bila več odvisna od nafte in plina, ampak bi bila industrializirana in izvozno usmerjena država, v die Zeit piše Marlies Uken. Živilska industrija pa ni edino področje, s katerim savdska vlada želi izvesti preobrazbo.

Na območju Jubail Cityja na vzhodni obali je vlada v zadnjih letih ciljno naselila industrijo. Tam je recimo postavila koncern Hadeed, ki je največja jeklarna na celotnem območju Perzijskega zaliva. Na tem območju imajo sedež tudi petrokemijska podjetja in proizvajalci umetnih materialov. V primerjavi z Nemčijo je savdska industrija seveda še v vrtcu, pravi Andreas Hergenröther, odposlanec nemškega gospodarstva za Savdsko Arabijo, Bahrajn in Jemen. Toda v primerjavi s preostalim arabskim svetom je najbolj napredovala.

Toda gospodarstvo te države s 30 milijoni prebivalcev je še vedno močno odvisno od nafte, saj 90 odstotkov prihodkov od izvoza ustvari s prodajo nafte in naftnih derivatov. Savdijci pa niso samo največji proizvajalec nafte na svetu, ampak tudi največji porabnik. Poraba nafte na prebivalca je v Savdski Arabiji enkrat višja kot v ZDA. Domače gospodarstvo v celoti temelji na nafti, saj brez nje ne bi obratovala nobena klimatska naprava, ne bi mogli razsoljevati vode.

Zaradi te odvisnosti je Savdska Arabija vse bolj pod pritiskom. Od lanskega poletja je cena nafte na svetovnem trgu prepolovila. Za ta padec so Savdijci v veliki meri krivi sami, saj še kar naprej ciljno preplavljajo trg s surovo nafto, da bi z nizko ceno uničili tekmece in ohranili tržni delež. Zaradi tega se znižujejo prihodki države od prodaje nafte, hkrati pa rastejo njeni izdatki. Savdska Arabija med drugim vodi koalicijo, ki napada sosedo Jemen, kar jo stane milijarde dolarjev.

Bonitetna agencija Fitch ocenjuje, da bo proračunski primanjkljaj Savdske Arabije letos dosegel 13,5 odstotka BDP, Mednarodni denarni sklad (IMF) je lani napovedal celo 20-odstotni primanjkljaj. Časi, ki je Savdska Arabija imela velike proračunske presežke, ki so še leta 2012 znašali 12 odstotkov BDP, so mimo. Vlada se je na slabe čase sicer pripravila, saj je v času debelih krav dala na stran 700 milijard dolarjev, a te rezerve zdaj hitro kopnijo. Po oceni IMF utegnejo ob ohranjanju sedanje nizke cene nafte skopneti že v prihodnjih petih letih.

Da bi država lahko brez zadolževanja vzdrževala približno izravnan proračun, bi morala cena nafte biti vsaj 80, če ne 100 dolarjev za sod. Zdaj se bliža 30 dolarjem za sod. Cene nafte so se v azijskem trgovanju včeraj še znižale in se gibljejo okoli 33 dolarjev za sod. Lahka nafta je padla na najnižjo vrednost v zadnjih sedmih letih. Trgovci so zaskrbljeni nad pešajočim kitajskim gospodarstvom in stanjem zalog energentov v ZDA, je včeraj poročala STA.

V prestolnici Savdske Arabije Riad se zaradi nizkih cen nafte dogaja manjša revolucija, saj mora vlada varčevati, kar je nenavadno v tej kraljevini, predvsem pa politično občutljivo. Kraljeva družina si podporo prebivalcev zagotavlja predvsem z brezplačnim zdravstvom in šolstvom ter nizkimi cenami energentov. Gorivo nikjer na svetu ni tako poceni kot v Savdski Arabiji, saj njegovih cen nobena vlada ne subvencionira tako izdatno kot savdska. Fitch sicer piše, da neposredni stroški subvencij dosegajo le 2 odstotka BDP, visoki pa so posredni stroški v obliki izgub za nafto, ki bi jo lahko prodali na mednarodnih trgih.

Ob prehodu v novo leto je vlada napovedala dvig cen goriv v prihodnjih petih letih. Cena bencina naj bi se povečala za 55 odstotkov, podražila se bo tudi voda za industrijo in velike porabnike, višji bo tudi davek na tobak. Zaposlenim v javnem sektorju, ki je največji delodajalec v državi, grozi zamrznitev plač. Varčevanje je predvideno tudi pri izdatkih za socialo.

Vlada se je poleg tega odločila pospešiti privatizacijo, razmišlja tudi o uvedbi davka na dodano vrednost, ki je v razvitih industrijskih državah nekaj samoumevnega. Za zdaj sicer skuša finančno bolj obremeniti podjetja, da bi državljane obvarovala pred večjim varčevanjem, kar pa najbrž ne bo uspelo, saj podjetja višje stroške prenašajo naprej do potrošnikov. Z začetkom leta je 1000 pekarn napovedalo dvig cen kruha, vozniki limuzin so podvojili ceno. Za vožnjo zdaj namesto 5 zahtevajo 10 rialov, kar je približno 5 evrov.

Strukturne reforme Savdijcem tudi ne gredo ravno od rok. Brezposelnost mladih znaša vsaj 30 odstotkov. Nič ne pomaga, da vlada veliko investira v zagotavljanje dobre izobrazbe svojih državljanov, če 500 tisoč mladim, ki na leto zaključijo visokošolsko izobraževanje, ne more ponuditi ustreznih delovnih mest, pravi Sebastian Sons, nemški izvedenec za Savdsko Arabijo. Zaradi tega narašča nezadovoljstvo med državljani, ki se jim zaradi brezposelnosti znižuje tudi socialni status. Brezposelni mladi moški si ne morejo kupiti stanovanja, plačati doto za nevesto, kar v Savdski Arabiji prav tako sodi med osnove za osnovanje družine. Na trgu dela ni mesta tudi za številne ženske.

Vlada se zaveda problemov, ki jih povzroča brezposelnost, zato je pred štirimi leti sprejela program za spodbujanje zaposlovanja Savdijcev, toda problem je, da so ti pogosto predragi in preslabo usposobljeni. Zaradi tega je nastal velik črni trg dela, saj podjetja domačine zaposlujejo samo na papirju.

Dokaz, kakšne težave ima vlada pri preobrazbi gospodarstva, je taksi služba. Pred leti je ponujala veliko ugodnosti za nadomeščanje tujcev z domačini. Uvedla je obvezne kvote za zaposlovanje domačih taksistov, za njihovo zaposlovanje obljubila finančne ugodnosti. Kljub temu se je prijavilo zelo malo domačinov, ker še vedno velja, da savdski taksist ne sme delati za druge Savdijce. Za gospodarsko preobrazbo Savdska Arabija zato potrebuje tudi spremembo mentalitete. Za to pa je povsod potreben čas.