Papež Frančišek poziva Evropo, naj še naprej sprejema begunce

Papež Frančišek je včeraj pozval evropske vlade, naj še naprej sprejemajo begunce. Dodal je, naj to storijo kljub zaskrbljenosti zaradi varnosti in terorizma.  Dejal je, da imamo v naših družbah veliko »zadnjih«, med temi pa so tudi migranti, ki bežijo tudi pred skrajno revščino in neizrekljivimi grozodejstvi.

Potem ko so v Kölnu na silvestrovo nekateri mediji nepreverjeno poročali o množičnih spolnih in drugih napadih, storilce pa označili za migrante in prosilce za azil, je opozoril, da se kljub temu ne smejo izgubiti vrednote in načela človečnosti, spoštovanja dostojanstva vsakega človeka, ne glede na to, kako težko breme znajo biti v nekaterih zgodovinskih trenutkih.

V govoru tujim veleposlanikom v Vatikanu, ki ga je osredotočil predvsem na begunce in migrante, je opozoril tudi na "krike" tistih, ki bežijo pred neizrekljivimi grozodejstvi in skrajno revščino.

Na začetku govora je papež najprej izpostavil različne mednarodne sporazume, ki jih je Sveti sedež v lanskem letu podpisal ali ratificiral z nekaterimi državami, med njimi z Italijo in ZDA, z Vzhodnim Timorjem, Čadom, Palestino in Kuvajtom. Poudaril je, da »je mirno sobivanje med pripadniki različnih religij mogoče tam, kjer je priznana verska svoboda in kjer je zagotovljena dejanska možnost za sodelovanje pri izgradnji skupnega dobrega, v vzajemnem spoštovanju kulturne identitete vsakega«.

Papež je spomnil na svoja apostolska potovanja v prejšnjem letu. Najprej v Kenijo, Ugando in Srednjeafriško republiko. V slednji je odprl sveta vrata usmiljenja, da bi tako narod spodbudil, naj se ponovno poda na pot in najde razloge za dialog. Poudaril je, da se v imenu Boga ne sme ubijati: »Samo ideološka in nepravilna oblika religije lahko misli, da izvaja pravičnost v imenu Vsemogočnega, ko namenoma mori nezaščitene osebe, kakor se je to zgodilo v krvavih terorističnih napadih v preteklih mesecih v Afriki, Evropi in na Bližnjem vzhodu.«

Večji del papeževega govora diplomatskemu zboru je bil posvečen migracijskim razmeram, ki so se v letu 2015 še posebej izostrile v Evropi. Kot je dejal, imamo v naših družbah veliko »zadnjih«, med temi pa so tudi migranti. Na tisoče oseb beži pred strašnimi vojnami, preganjanji in nasiljem nad človekovimi pravicami ali pred politično in družbeno nestabilnostjo. Mnogi so prisiljeni bežati pred »neizrekljivimi barbarstvi«, ki se izvajajo nad ljudmi, ali pred preganjanjem zaradi verske pripadnosti.

Papež je poudaril opozoril, da je »lakota še vedno ena od največjih ran našega sveta«, vse to pa je njegovih besedah rezultat »kulture odmetavanja«, ki ogroža človeško osebo ter moške in ženske žrtvuje idolom profita in potrošnje.  Omenil je tudi pogosto instrumentalizacijo ljudi, ko osebe postanejo sredstvo za dosego egoističnih ciljev ali predmet političnih in strateških izračunov, pri čemer je pozval k zaustavitvi trgovine z osebami: "Mnogi migranti ne bi nikoli zapustili svoje domovine, če v to ne bi bili prisiljeni." 

"Zdi se, da sedanji migracijski val spodkopava temelje tistega humanističnega duha, ki ga Evropa od vedno ljubi in brani,« je izjavil papež Frančišek : "Evropa, ob pomoči svoje pomembne kulturne in verske dediščine, ima sredstva za zaščito središčnega mesta človeške osebe in za vzpostavitev pravega ravnovesja med dvojno moralno dolžnostjo: ščititi pravice svojih državljanov in zagotoviti pomoč in sprejem migrantom."

Papež Frančišek bo sicer prihodnji teden izdal avtobiografsko knjigo z naslovom Božje ime je usmiljenje, ki bo na voljo v 86 državah po svetu. V njej je sebe opisal kot "grešnika" in človeka, ki potrebuje božjo milost.

S papežem se je v knjigi pogovarjal vatikanski poročevalec Andrea Tornielli. O odpuščanju Frančišek spregovori ob opisovanju svojih izkušenj ob obiskovanju zaporov in odnosu z obsojenimi: "Vedno sem bil zelo povezan z njimi, še posebej zaradi zavedanja, da sem tudi sam grešnik ... Vsakič, ko prestopim vrata zapora, se vprašam - zakaj so tukaj oni in ne jaz. Jaz bi moral biti tukaj, zaslužil bi si biti tukaj. Njihov padec bi lahko bil moj. Ne čutim se superiornega pred tistim, ki je pred menoj."