Večer mutantskih posebnežev

Dejstvo, da obiskovalci koncertov v prvi polovici januarja ponavadi lahko izbiramo le med nastopi domačih glasbenikov, je postalo tako rekoč že del folklore tukajšnih koncertnih organizatorjev. Nič drugače ni letos. Kar pa ni nujno slabo, saj seznam nastopajočih le potrjuje, da je domače glasbeno prizorišče dobilo nov zagon. Tokrat smo denimo kolebali med obiskom koncertov zasedb Terrafolk in Širom, ki sta predstavljali svoji novi plošči, in na koncu, zato ker gre za nov sestav, izbrali slednjo.

Še več, tudi portugalska zasedba Powertrio, ki si je v torek pod streho naše največje kulturne institucije s Širom delila oder Kluba Cankarjevega doma, ima s tukajšnjo sceno precej vezi. Ne le zato, ker smo jih pred šestimi leti slišali na festivalu Jazz Cerkno, pač pa tudi zato ker njihov harfist in skladatelj Eduardo Raon že vrsto let živi in ustvarja v Ljubljani. Glasba tria je vsaj tako nenavadna kot njegova inštrumentalna postava s harfo, klavirjem in akustično kitaro. Skladbe, v katerih trojec spretno kombinira kompozicijo in prosto improvizacijo s preparacijo inštrumentov ter sprotnim vzorčenjem in manipulacijo posnetkov, dobi zvočno povsem neprepoznavno in harmonično raziskujočo podobo. Po slabi uri so radovedna ušesa hotela bis, toda tega ni bilo, saj se je za odrom na svoj nastop že pripravljal domači trojec.

Multiinštrumentalista Samo Kutin in Ana Kravanja sta dobro znana kreativca, ki ju privrženci improvizacije in samosvojega (folkovskega) izraza redno srečujemo v različnih navezah, kot duo pa ustvarjata tudi pod imenom Najoua. Njun sošpilavec, prav tako multiinštrumentalist Iztok Koren, pa ljubitelje izvirnih muzik navdušuje predvsem kot član prekmurske zasedbe ŠKM Banda. Prav na dan njihovega skupnega koncerta je izšel tudi njihov albumski prvenec, ki so ga nekateri že zdaj – v prvih dnevih januarja! – oklicali za album leta. Na uradno razglasitev bo sicer treba počakati še enajst mesecev, je pa po izvrstnem koncertu sodeč jasno, da trojec Širom zelo dobro ve, kaj počne. Pa čeprav je njegovo nenehno menjavanje različnih eksotičnih inštrumentov, nabranih na vseh koncih sveta, na prvi pogled morda videti le kot dobra ekshibicija. Zaradi zvočnih specifik inštrumentov smo se enkrat znašli nekje v osrednji Aziji, drugič v Afriki, tretjič v osrčju vzhodne Evrope, toda vse te reference zasedba tako spretno postavi na svoj skupni imenovalec, da se geografske ločnice rišejo le v domišljiji. In tokrat smo si priploskali tudi dodatek.

Očitno je svež zagon med domačimi glasbeniki zaznalo tudi občinstvo, ki je spet napolnilo Klub Cankarjevega doma. Nauk iz tega pa so potegnili tudi organizatorji, saj bo do konca aprila na tamkajšnjem odru nastopilo še več kot deset domačih zasedb. Med njimi tudi nekaj takih, ki jih v sklopu serialke Cankarjevi torki še pred nekaj leti ne bi pričakovali. Ena od njih je verjetno tudi zasedba Pliš, ki bo tam nastopila prihodnji torek.