Konec najhujše epidemije ebole

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je razglasila, da se v zahodni Afriki smrtonosni virus ebole ne širi več, saj ga sedaj tudi v Liberiji ni več. S tem je konec najhujše epidemije ebole doslej, ki je terjala več kot 11.300 življenj. WHO je konec epidemije ebole razglasil po tem, ko v Liberiji 42 dni niso zabeležili nobenega novega primera okužbe.

Ebola je ena od hemoragičnih mrzlic, ki je zelo nalezljiva in ima visoko stopnjo smrtnosti, tudi do 60 odstotkov. Povzroča jo virus, njegov prenašalec pa so divje živali. Predvideva se, da je virus z živali preskočil na človeka z uživanjem divjega mesa, a to vseeno ni še povsem raziskano. Po okužbi z virusom mine osem do desetdnevna inkubacijska doba, po kateri se začnejo kazati bolezenski znaki. To je visoka vročina, slabo splošno počutje, lahko tudi bolečine v mišicah, glavobol, bruhanje ali driska. Pri težkih oblikah bolezni takoj odpovedo nekateri organi, na primer jetra, ledvice ali centralni živčni sistem, nato se pojavi šok, ki se konča s smrtjo bolnika. Za ebolo sicer ni nobenega potrjenega in popolnoma preverjenega cepiva za uporabo na ljudeh. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v sredo zatrdil, da je Rusija razvila cepivo. A ob tem ni razkril, kdo ga je razvil in če je že prestalo klinične preizkuse.

WHO je konec epidemije ebole razglasil po tem, ko v Liberiji 42 dni niso zabeležili nobenega novega primera okužbe. Epidemija se je začela decembra 2013 v Gvineji in se nato razširila v sosednjo Liberijo in v Sierro Leone ter nekatere druge države. V Sierri Leone so konec epidemije ebole razglasili 7. novembra lani, v Gvineji pa 29. decembra. Vse tri zahodnoafriške države je ebola najhuje prizadela. Posamezne primere okužb in smrti so sicer zabeležili tudi v drugih državah sveta. Skupno je epidemija ebole terjala 11.315 življenj, okužilo pa se je skoraj 29.000 ljudi.

Strokovnjaki WHO opozarjajo, da se ebola sicer lahko znova ponovi, saj virus recimo v spermi preživelih oz. ozdravljenih moških lahko obstane tudi do 12 mesecev. Ali kot je za Mladino pisal Staš Zgonik: »Težava je v tem, da se lahko še več mesecev skriva v delih telesa, v katerih ga imunski sistem ne more doseči, med drugim v očeh in testisih, s čimer je omogočen spolni prenos. Zaradi tega imajo ljudje, ki so preživeli okužbo, danes velike težave s stigmo potencialnega prenašalca okužbe.«

WHO je sicer doslej že dvakrat razglasila konec ebole v Liberiji – prvič maja lani, drugič pa septembra. A so nato zabeležili nove primere. Zaradi počasnega odziva na epidemijo je bil WHO deležen tudi kritik, medtem ko lokalni zdravstveni sistemi v zahodni Afriki niso bili pripravljeni na njene katastrofalne razsežnosti. Več kot 500 zdravstvenih delavcev je zaradi ebole umrlo v Liberiji, Sierri Leone in Gvineji. WHO je zaradi pustošenja ebole spremenil določena pravila ravnanja in smernice v primerih epidemij, s katerimi naj bi bil bolje pripravljen na podobne katastrofe v prihodnosti. Zahodne države so ponudile le malo pomoči, vse dokler niso začeli obolevati tuji humanitarni delavci, ki so se vrnili v domovine na zdravljenje, kar je sprožilo skrbi o globalni pandemiji.

Za Mladino je Staš Zgonik pisal tudi o spornemu preplahu pri nas. Gre za dogodek na Ravnah na Koroškem, ko so policisti v srbskem tovornjaku odkrili 27-letnega Nigerijca, ki naj bi kazal znake bolezni, in so se brez premisleka prestrašili. »Temnopolti moški je imel vročino. Naslednja asociacija – ebola. »Nihče ga ni vprašal, od kod je prišel,« je ogorčen direktor Inštituta za afriške študije Eyachew Tefera. »To je največji rasizem, kar jih obstaja. Gre za etično profiliranje.« Izkazalo se je, da je državljan Nigerije že tri leta živel v Grčiji in je imel ravno toliko stika z okuženimi z ebolo kot policisti, ki so ga obravnavali. Bolezenske znake pa je slepi potnik na tovornjaku iz Srbije, kakšno presenečenje, kazal zaradi izčrpanosti in dehidracije.«