Brazgotine evrske krize (bodo vidne še desetletja)

Ob spodbudnih poročilih o gospodarski rasti v državah z evrom v letu 2015 in spodbudnih napovedih za leto 2016 ostaja v ozadju dejstvo, da večina ljudi še vedno živi slabše, kot so živeli ob začetku finančne in evrske krize pred osmimi leti. Samo Irski je do zdaj uspelo doseči bruto domači proizvod (BDP) iz leta 2007. V območju evra je BDP še vedno za okrog 2 odstotka nižji, kot je bil pred bankrotom ameriške velebanke Lehman Brothers septembra 2008.

Tako šibke rasti Evropa še ni imela nobeno desetletje po drugi svetovni vojni. Tudi če bo rast BDP v kriznih državah z evrom letos tako velika, kot napoveduje evropska komisija, in se bo ta rast nadaljevala tudi v prihodnjih letih, bodo ostali prihodki v več državah še več let pod ravnijo iz leta 2007 in 2008, v die Zeit piše profesor Sebastian Dullien.

Najslabše kaže Grčiji. Če bo njeno gospodarstvo od letos na leto raslo za 2,5 odstotka, bo trajalo še do leta 2030, da bo dosegla raven BDP iz leta 2007. Grčija je tako dejansko izgubila četrt stoletja gospodarskega razvoja. Italija lahko z napovedano rastjo doseže predkrizno raven BDP leta 2021, Ciper do leta 2023 in Portugalska do leta 2019. Španija in Latvija, ki ju v Bruslju radi izpostavljajo kot zgledni državi, pa do konca leta 2017. Te predpostavke seveda veljajo le, če se gospodarska rast ne bo zmanjšala ali se ne bo pojavila kakšna recesija.

Če upoštevamo še socialne razmere, je problem še večji. Večji problem kot šibka gospodarska rast je v veliko državah brezposelnost, zlasti mladih. V Grčiji in Španiji je še vedno skoraj četrtina mladih brezposelnih. To je izgubljena generacija. V mnogih državah se stopnja brezposelnosti zmanjšuje počasneje, kot se povečuje rast BDP, čeprav se je v zadnjih letih iz kriznih držav že odselilo več milijonov ljudi, ki so razbremenili trg dela v teh državah. Če bo stopnja brezposelnosti letos padala z enako hitrostjo kot lani, lahko samo Irska računa, da bo leta 2018 padla na predkrizno raven.

Na Portugalskem in v Italiji ob tem pogoju lahko računajo na padec brezposelnosti na predkrizno raven šele konec leta 2019, v Španiji leta 2021, kar je 13 let po začetku krize. Za številne mlade, ki zdaj odraščajo kot izgubljena generacija, bo to že prepozno. Kdor je tretjino svojega življenja brez zaposlitve, ima zelo majhne možnosti, da si bo lahko ustvaril polno kariero. Brazgotine evrske krize bodo očitno ostale vidne še desetletja.