Izkoriščanje otrok za izdelavo pametnih telefonov

Vodilna elektronska podjetja, med njimi tudi Apple, Samsung in Sony, ne opravljajo osnovnega nadzora, s katerim bi zagotavljali, da se za pridobivanje kobalta, uporabljenega v njihovih izdelkih, ne uporablja otroške delovne sile. Tako v novem poročilu razkrivata Amnesty International in Afrewach (Africa Resource Watch). Podjetja obtožujejo zlorabe človekovih pravic, saj Kongo svetovno trgovino napaja s kobaltom, ki je potreben za izdelavo litij-ionske baterije. Ta vodi do rudnikov, v katerih odrasli in tudi otroci, nekateri stari zgolj sedem let, delajo v nevarnih razmerah.

Poročilo beleži, kako trgovci kupujejo kobalt na območjih, kjer je razširjeno delo otrok, in ga prodajajo podjetju Congo Dongfang Mining (CDM), ki je v polni lasti kitajskega rudarskega giganta Zhejiang Huayou Cobalt Ltd (Huayou Cobalt). Amnesty International je s pomočjo dokumentov investitorjev raziskala, da Huayou Cobalt in njena podružnica CDM predelujeta kobalt, preden ga prodata trem proizvajalcem sestavin za polnilne baterije na Kitajskem in v Južni Koreji. Ti pa prodajajo izdelovalcem baterij, ki trdijo, da dobavljajo tehnološkim in avtomobilskim podjetjem, med drugim Applu, Microsoftu, Samsungu, Sonyju, Daimlerju in Volkswagnu. 

"Amnesty International je kontaktirala 16 multinacionalk, navedenih kot stranke proizvajalcev polnilnih baterij, ki pridobivajo rudo iz Huayou Cobalt. Eno podjetje je priznalo povezavo, 4 niso mogla zagotovo povedati, ali kupujejo kobalt iz DR Kongo ali Huayou Cobalt. Šest jih je reklo, da preiskujejo navedbe. Pet jih je zanikalo pridobivanje kobalta preko Huayou Cobalt, čeprav so navedene kot stranke v dokumentih proizvajalcev polnilnih baterij. Dve multinacionalki sta zanikali pridobivanje kobalta iz DR Konga," je Amnesty International zapisal v sporočilu za javnost in dodal, da se jim zdi pomembno predvsem to, da nobeno podjetje ni ponudilo dovolj podrobnosti, da bi se lahko neodvisno preverilo, od kod prihaja kobalt v njihovih izdelkih.

"Milijoni ljudi uživajo v prednostih novih tehnoloških izumov, redko pa se sprašujejo, kako so narejeni. Njihova predstavitev in oglaševanje v trgovinah je v ostrem nasprotju z razmerami, v katerih otroci nosijo vreče skal, rudarji pa v ozkih rudniških rovih tvegajo trajne poškodbe pljuč. Skrajni čas je, da velike znamke prevzamejo del odgovornosti za pridobivanje materialov, iz katerih se izdelujejo njihovi dobičkonosni proizvodi," je dejal raziskovalec za področje podjetij in človekovih pravic pri Amnesty International Mark Dummett.

Izvršni direktor Afrewatcha Emmanuel Umpala pa pravi, da je velik paradoks digitalnega veka ta, da nekaterim izmed najbogatejših in najbolj inovativnih svetovnih podjetij, ki na trg pošiljajo izjemno napredne naprave, ni treba dokazovati, od kod prihajajo surovine, ki se uporabljajo v njihovih izdelkih.

Raziskovalci Amnesty International so ugotovili tudi, da je večina rudarjev, ki so vsakodnevno več ur v stiku s kobaltom, brez ustrezne zaščitne opreme, kot so rokavice, delovna obleka in zaščitne obrazne maske, ki bi jih varovali pred pljučnimi in kožnimi boleznimi.  Po njihovih podatkih je na jugu Konga med septembrom 2014 in decembrom 2015 življenje izgubilo vsaj 80 lokalnih rudarjev; prava številka sicer ostaja neznana, saj mnoge nesreče niso zabeležene, trupla umrlih pa ostanejo zasuta v podzemnih rudnikih.

Otroci so za Amnesty povedali, da so za zaslužek med enim in dvema dolarjema na dan morali do 12 ur na dan v rudnikih prenašati težka bremena. Leta 2014 naj bi po navedbah UNICEF v rudnikih na jugu Konga, tudi v tistih, kjer poteka pridobivanje kobalta, delalo približno 40.000 otrok.

"Zaradi nevarnosti za zdravje in varnost je rudarjenje eno najhujših oblik dela otrok. Podjetja, katerih globalni profiti dosegajo 125 milijard ameriških dolarjev, ne morejo verodostojno trditi, da niso zmožna preveriti, od kod prihajajo ključne rudnine v njihovih proizvodnjah," je pojasnil Mark Dummet in opozoril, da na odročju trgovanja s kobaltom trenutno ni pravil. V poročilu je navedeno, da kobalt v ZDA ni obravnavan v skladu s pravili o »konfliktnih rudninah«, med katere prištevamo denimo zlato in koltan, ki prav tako prihajata iz rudnikov v Kongu. V tej državi se po razpoložljivih podatkih sicer proizvede vsaj 50 odstotkov vsega kobalta.

Amnesty International in Afrewatch multinacionalke, ki v svojih izdelkih uporabljajo litij-ionske baterije, pozivata, naj se zavežejo k spoštovanju človekovih pravic, preverijo, ali pridobivanje kobalta, ki ga uporabljajo, poteka v nevarnih razmerah ter z izkoriščanjem otroške delovne sile, in se zavežejo k večji transparentnosti pri informacijah o dobaviteljih. Kitajsko pa pozivata, naj od podjetij, ki na področju pridobivanja virov delujejo zunaj njenih meja, zahteva preiskavo in obravnavo morebitnih kršitev človekovih pravic v proizvodnem procesu.

V raziskavo je bilo zajetih 16 multinacionalnih podjetij: Ahong, Apple, BYD, Daimler, Dell, HP, Huawei, Inventec, Lenovo, LG, Microsoft, Samsung, Sony, Vodafone, Volkswagen in ZTE.

Celotno poročilo v angleškem jeziku si lahko preberete na tej povezavi. O podjetju, ki proizvaja izdelke za Apple in Sony, in uporablja otroško delovno silo, smo pisali že pred leti v članku z naslovom Za Applove izdelke zaposlujejo otroke.