"Zaščita evropskih meja ne bo uspela"

Zdravniki brez meja so ostro kritizirali Evropsko unijo (EU) zaradi »katastrofalnega neuspeha« glede neodzivanja na potrebe beguncev, ki bežijo iz vojnih območij in zaradi naporov, da se med državami zgradijo ograje, ki ne bodo dosegle nič drugega kot to, da bodo begunce prisilile v iskanje tihotapskih poti. V svojem poročilu so Zdravniki brez meja kritizirali predvsem vzpostavljanje umetnih meja in zidov, ki naj bi beguncem onemogočile »varen prehod« do evropskih držav. "Medtem ko poskuša uraden diskurz predstaviti evropski kontinent kot preplavljen z begunci in migranti, v resnici njihovo število ne presega 0,02 odstotka celotnega evropskega prebivalstva," piše v poročilu.

V nasprotju s tem je v precej manj premožnih državah, kot so Turčija, Pakistan ali Libanon veliko več beguncev, vendar oblasti do njih ne nastopajo tako neprijazno. V Libanonu z 5,8 milijoni prebivalstva je, na primer, kar okoli 30 odstotkov prebivalstva beguncev. Po oceni Zdravnikov brez meja je EU umetno ustvarila begunski problem s tem, ko je napačno ravnala ob begunski krizi in je sprejela okoli milijon od okoli 60 milijonov beguncev, kolikor jih je trenutno v svetu. Kriza je zato »rezultat politike«, ki je posledica tega, da EU ni bila sposobna sprejeti »primernih in humanih politik« ter pripraviti odgovore na »predvidljivo gibanje« ljudi. Zato bo leto 2015 v zgodovini zapisano kot leto, v katerem so države članice EU doživele »skupni neuspeh«. Bistvo problema naj bi bile »rezilne bodeče žice«, »zaprte meje« ter »ponižujoče« varnostne kontrole na mejah, zaradi katerih se begunci že nahajajo v nehumanih razmerah. Takšna politika bo privedla »do povečane potrebe po tihotapskih navezah«, ki bodo življenja ljudi spravile v nevarnost. V letu 2015 je pri poskusu prečkanja Sredozemskega morja umrlo najmanj 3771 ljudi. »Zapiranje meja ljudem ne prepreči, da bi šli na pot, to zgolj spremeni smer njihovega gibanja«, hkrati pa imajo »politike zastraševanja neposreden in obraten humanitaren in medicinski učinek,« piše v poročilu.

Zanimivo je, da se s to oceno očitno strinja tudi srbski predsednik vlade Aleksandar Vučić. Po njegovi oceni bi morala Evropa nekaj narediti v Siriji in Iraku, čeprav ni prepričan v to, kakšne rezultate bi to prineslo. "Zaščita evropskih meja ne bo uspela. Ne morete zaščititi grške meje in vsi to vedo ... " je v na vrhu v Davosu dejal Vučić in dodal, da obstajajo tudi »nove ideje« in da je nedavno dobil pismo slovenskega predsednika vlade Mira Cerarja, da se »poskuša ustaviti begunce na grško-makedonski meji« in da bo Srbija tu pomagala. "Toda če me vprašate, ali bo to uspelo – ne bo,« je ddodal Vučić. Kot primere je navedel ukrepe proti ekonomskim migrantom iz Alžirije in Maroka, kar je zgolj privedlo do tihotapljenja ljudi, ki plačajo od 700 do 1.200 evrov, da bi vstopili v Srbijo in nato v Hrvaško – in nič več. Po Vučićevem mnenju je potrebna »celovita rešitev«, sicer »se bomo vsi soočili s političnimi in ekonomskimi posledicami v Evropi.« Za uspeh slovenskega predloga o zaustavljanju beguncev na grško-makedonski meji bi Grčija morala pristati na to, na kar ne pristaja Slovenija – da postane »žep« za begunce – zato je slovenski predlog očitno neuresničljiv in posredovan članicam EU zgolj zaradi vzbujanja vtisa, da se Slovenija dejavno vključuje v reševanje begunske krize.

Da bo imelo postavljanje novih meja resne gospodarske posledice pa kažejo tudi podatki o tem, da bodo uveden mejni nadzor tudi Nemčijo stal – milijarde evrov. In to kljub temu, da Nemčija poteze, s katero bi Angela Merkel izgubila nekaj prestiža, ni sprejela sama, pač pa je zapiranje meja prepustila Avstriji in njenim južnim balkanskim sosedom. "Okoli 70 odstotkov vse nemške zunanje trgovine poteka znotraj Evrope, še posebej z državami območja evra. V primeru zapiranja meja bi se samo stroški transporta dvignili za 3,27 milijarde evrov," je ocenil Anton Boerner, predsednik trgovinskega združenja BGA. Stefan Genth, vodja trgovine HDE pa je ocenil, da bi ponoven nadzor meja povzročil zamude pri dobavah blaga po vsej Evropi.