Kritika / Daron Acemoglu in James A. Robinson: Zakaj narodi propadajo

+ + + + +

Profesorja ekonomije in politologije sta združila svoja znanja, da bi našla razlago, zakaj imajo nekatere države visok standard, druge pa se bodejo z revščino.

Je morda skrivnost v podnebju, plodni zemlji, rudnih bogastvih, delovni etiki, veri ali v modrih in pravičnih vladarjih? Avtorja, ki sta prečesala vse celine in segla tja do časa antične rimske republike, sta odgovor našla v preprosti formuli – inkluzivne politične in gospodarske institucije.

Prosperiteta izhaja iz družbene ureditve, ki omogoča čim večjemu delu prebivalstva, da sodeluje v politiki in gospodarstvu. Tam, kjer vladajo skupine in klani, kjer za »naše« veljajo drugačna pravila kot za preostale, kjer uspešni podjetniki bogatijo na račun privilegijev in monopolov, ki jih pridobivajo od oblastnikov, kjer si oblast podreja sodstvo, medije in parlament, tam bodo celo začasni uspehi, izvirajoči iz uspešnega centralizma, industrijske revolucije in tehnološkega razvoja, le kratkega veka.

Začarani krog ekskluzivnih družb paradoksalno vzdržuje celo gospodarska pomoč razvitih držav, saj se ta v 90 odstotkih pretaka v roke privilegiranih elit. To je sicer tema, ki je avtorja ne mislita, dasiravno njuni izsledki povsem jasno kažejo, da inkluzivne družbe sistematično podpirajo ekskluzivne, ker jim to stanje omogoča profite neokolonializma.

Knjiga, ki je bogata z zgledi, pa sveta ne deli na končna stanja inkluzivnih in ekskluzivnih držav. Celo prosperitivne družbe lahko sproducirajo svoj krah. Denimo Benetke, kjer so se stoletja razcveta končala, ko so elite začele sprejemati zakone, ki so onemogočali vzpon novincev.

Skratka delo, ki bi ga veljalo vpeljati med obvezno čtivo politikov.