Spomenka Hribar zaskrbljena nad stanjem duha v Sloveniji

Sociologinja, filozofinja, borka za spravo in vest slovenske politike Spomenka Hribar, ki je odigrala eno pomembnejših vlog v času osamosvajanja Slovenije, je v intervjuju za STA izrazila zaskrbljenost nad stanjem duha na Slovenskem. Opozorila je, da sovraštvo na podlagi ideologij in preteklosti, zastruplja tako naše medsebojne odnose kot tudi našo prihodnost. Na vprašanje, kje je po njenem mnenju Evropa danes, je odvrnila, da je stara celina začela svoje združevanje z velikim navdušenjem in upanjem, zdaj pa je v položaju, ko se para po vseh šivih.

Pri tem Hribarjeva krivdo pripisuje predvsem Nemčiji, konkretneje kanclerki Angeli Merkel. Ta je po njenih besedah začela uvoz delovne sile brez premisleka, v kaj se spušča, in predvsem brez predhodnega dogovora z ostalimi članicami EU. »Zdaj pa apelira na solidarnost – ne z nesrečnimi begunci, ampak z njo in njeno politiko,« meni Hribarjeva in dodaja, da je od tega, ali bo končno prišlo do dogovora med članicami, odvisna tudi prihodnost Evropske unije.

Rešitev begunskega vprašanja je po prepričanju Hribarjeve »odvisna od ureditve razmer na Bližnjem vzhodu, to pa predvsem od ZDA, če bodo končno prenehale ščititi izključno Izrael. Na tem prostoru prebivata dva naroda in morata torej obstajati dve državi, ki bosta nekoč zagotovo prišli do dobrega sosedskega odnosa«.

Hribarjeva meni, da se Slovenija oziroma predvsem njene dosedanje vlade obnašajo do EU hlapčevsko. »Čakale so in tudi sedanja čaka na migljaje, navodila, zapovedi s strani EU; ne postavlja svojih pogojev, recimo v zvezi z begunci, ampak le poslušno gasi ogenj.«

O fenomenu korupcije v Sloveniji, je dejala, da je korupcija le posledica atomizirane družbe, kjer vsakdo skrbi samo zase. »To je splošna družbena bolezen. Avtonomno moralo imajo le še posamezniki,« meni.

Spomenka Hribar se je rodila v Beogradu. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomirala iz filozofije in sociologije, pozneje pa je na Fakulteti za družbene vede (FDV) doktorirala še iz sociologije. Je avtorica več knjig s področja sociologije in filozofije. Zaposlena je bila na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, pozneje na FDV. Leta 1990 je bila izvoljena v Skupščino RS. Kot vodilna članica Slovenske demokratične zveze in koalicije Demos je imela pomembno vlogo pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije.

V enem izmed številnih intervjujev v Mladini se je s Spomenko Hribar o vedno aktualnih medvojnih delitvah in o njenem trudu, da bi država, politika, ljudje, drug med drugimi in sami s sabo sprejeli spravo, pogovarjal Jure Trampuš. »Obema stranema, skrajnim na desnici in skrajni levici, vseskozi ustreza, da ni bilo izrečeno tisto, kar bi moralo biti. Da ni bilo izrečeno opravičilo.«

»Slovenci smo narod razsutih spominov, raztresenih grobov in hladnega sovraštva do samih sebe v podobi drugega. Zato nastajajo spori tudi ob postavljanju spomenikov. Ker ne gre od srca, si krivd in grehov nad nami samimi ne odpustimo niti kot posamezniki niti kot narod,« pa je zapisala lani avgusta v Mladini o že obstoječih spomenikih in postavitvi spomenika vsem žrtvam vseh naših vojn.