Pozor, slab zrak!

Od začetka leta so bili v Ljubljani le štirje dnevi, ko je bila koncentracija zdravju škodljivih trdnih delcev v ozračju nižja od mejne vrednosti, postavljene pri 50 mikrogramih na kubični meter zraka. V manj kot enem mesecu smo tako zabeležili že več kot 20 prekoračitev mejne vrednosti. Evropska zakonodaja dovoljuje največ 35 dni s preseženo vrednostjo na leto.

Onesnaženost je v Ljubljani, pa tudi številnih drugih območjih v Sloveniji (problematični sta predvsem Celje in Zagorje), v teh dneh dosegla izjemno visoke vrednosti. Izmerjene koncentracije so večkrat presegale trikratnik mejne vrednosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje je celo izdal priporočila šolam in vrtcem, naj omejijo dejavnosti na prostem.

Osnovni krivec za nastali položaj je vreme. Daljše obdobje temperaturne inverzije in stabilnega vremena brez padavin in vetra pri tleh ustvarita plast hladnega zraka, v kateri se delci kopičijo. Čez dan, sploh ko sije sonce, se plast odebeli in onesnaženost se malenkost razredči. Ko sonce zaide, se plast hladnega zraka spet skrči in koncentracija onesnaževalcev se poveča.

Seveda pa težave ne bi bilo brez samih izpustov trdnih delcev, ki zaradi majhnosti lahko zaidejo v pljuča in od tam krvni obtok, s čimer lahko pripomorejo k razvoju ali poslabšanju pljučnih in srčno-žilnih bolezni. Glavni vir so v Sloveniji mala individualna kurišča. Ta povzročajo kar približno tri četrtine vseh izpustov. Opuščanje dragega kurilnega olja in uporaba cenejšega ogrevanja s pomočjo lesa ima v zadnjih letih svojo ceno.

»Poglejte, kaj se dogaja po vaseh. Če bi ljudje kurili pelete, bi še nekako šlo. A ker je to drago, večinoma kurijo sekance. Ker ti niso predsušeni, ker pogosto vsebujejo lubje in smole, emisije v zrak iz teh kurilnih naprav presegajo vse meje,« se je pred časom v intervjuju za Mladino jezil energetski strokovnjak dr. Peter Novak. »V trgovinah danes prodajajo peči, ki smo jih že v 60. letih označili za neprimerne za kurjenje trdih goriv. Nobena tedaj ni dobila atesta, danes pa se prodajajo po veleblagovnicah za nekaj sto evrov. In prav vse imajo slabo zgorevanje. Rezultat so velike emisije prašnih delcev in katranov. In ko nad slovensko deželo vidite moder dim in prijetno zadiši po lesu, vedite, da vaši otroci dihajo karcinogene snovi.«

Država s pomočjo Eko sklada sicer spodbuja zamenjavo zastarelih ogrevalnih naprav in priklope na daljinsko ogrevanje, a gre v tem primeru za ukrep, katerega učinek bo mogoče zaznati šele na daljši rok. V krajšem roku rešitve preprosto ni.

Ljubljana je posebna zgodba. Mala kurišča so v glavnem mestu manjša težava, večina gospodinjstev je priključena na daljinsko ogrevanje ali na plinovod. V prestolnici predstavlja problem več deset tisoč avtomobilov, ki se vsak dan valijo po mestu.

Ljubljanska občina kot izredno možnost ukrepanja že daljši čas omenja tudi uvajanje tako imenovane zgoščevalne tak-

se, ki bi jo morali vozniki plačati, če bi se hoteli z avtomobilom pripeljati v središče mesta. Morda je v dneh, ko ljubljanski otroci kljub izjemno lepemu in toplemu vremenu sredi januarja ne smejo na igrišče, čas za vnovičen razmislek.