Plošča / Ulver: ATGCLVLSSCAP
2016, House of Mythology
+ + + +
Najočitnejša stalnica v dobrih dvajsetih letih ustvarjanja kultne norveške zasedbe je, da je žanrsko skoraj povsem neulovljiva. Raziskovala je vse, od bolj klasičnega rocka in ambientalne glasbe do folka in black metala, ki je tisti (ohlapni) žanr, ki se je najvztrajneje drži. Pogojno bi vanj lahko umestili tudi novi, dvanajsti album, ki ga zaznamujejo kitarske in elektronske ambientalne teksture, iz katerih (zamaskirane) odzvanjajo tudi zasedbine pretekle zvočne avanture. Hkrati album za zasedbo pomeni nov pristop, saj so skladbe nastale iz posnetkov živih improvizacij, ki tu zaživijo v bolj dodelani podobi. Rezultat so epske atmosferične skladbe, ki spominjajo na postrockovsko estetiko, toda ne pričakujte postrockovskih klišejev.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.