Prestregli smo pogovor med predsednikom vlade in vodjo njegovega kabineta

Poroča BETI TRTOREBRO

Hugo: »Gospod predsednik, hrvaški premier, s katerim ste zadnjič govorili, ni bil pravi.«

Miro: »Pravi ali nepravi, z nobenim Hrvatom se itak ne moreš zmenit nič drugega kot to, da je njihovo morje najlepše na svetu, lignji pa najbolj okusni. Naj pride v Koversado na, god dammit, FKK-plažo, pa bom takoj videl, ali je lažni ali pravi. Pis, ljubav, bok.«

Hugo: »Tudi madžarski premier, ki vas je obiskal na Brdu, ni bil pravi.«

Miro: »Teh Madžarov itak ne razumeš in tudi oni nas ne, pa naj so pravi ali lažni. Rad se pa slikam z njim. Bolje jaz kot Janša. Samo zakaj ima ta Viktator ves čas roko v žepu? Vzvišen je, kot da je direktni potomec Džingiskana.«

Hugo: »Tudi nemška premierka, ki ste jo obiskali v Berlinu, ni bila prava.«

Miro: »Mutti da ni prava? Tu pa sploh nimam nikakršnega moralnega mačka. Ko mi kdorkoli od Nemcev, dobri ali lažni, karkoli naroči, rečem vedno samo Jawohl in Ja, Bitte. Končno se je uresničil tisočletni sen, da sta naša dva naroda povezana v unijo, z roko v roki in pod modrim vodstvom nemškega vodje. Tudi Janez si to želi. Pa je sploh kdo pravi od teh, ki sem jih zadnje čase srečal?

Hugo: »Na žalost samo Karl Erjavec.«

Miro: »On pa itak ves čas imitira samega sebe.«

Hugo: »Še nekaj je. Prišel je rešilni avto. Bolničarja pravita, da iščeta osebo, ki zase pravi, da je Miro Cerar, predsednik slovenske vlade.«

Miro: »Saj se hecaš? Jaz sem Miro Cerar, predsednik slovenske vlade.«

DOMOLJUBI