Militarizacija / Zlovešči nameni

Nemški režiser Matthew Heineman se je s kamero odpravil na eno najbolj zastraženih mej sveta med ZDA in Mehiko. Tako je zastražena, da jo v prostem času varujejo samoorganizirane paravojaške enote, domoljubni vigilanti z nočnimi kamerami in ostrostrelnimi puškami, s katerimi v imenu obrambe največje demokracije na svetu na lastno pest lovijo pribežnike, tihotapce ljudi in mamil, člane kartelov. »Vzdržujemo zakon, kjer ni nobenega zakona,« pravi eden izmed njih. Ni edini. Heinemanov film Cartel Land pokaže tudi drugo stran meje, dogajanje v mehiški deželi Michoacan, kjer se vaščani, ki jih terorizira kartel Vitezov templarjev, organizirajo v samoobrambne enote z orožjem. Skupino Autodefensas vodi José Manuel 'El Doctor' Mireles in samoorganizirani domoljubni Mehičani prej ali slej naletijo na odpor vaščanov, ki naj bi jih zaščitili. Tisti, ki se vozijo v avtomobilih brez registracij, pač ne morejo braniti zakona. »Uzurpirali ste zakon in za kaj takšnega nimate nobenih pravic. Če ne verjamemo v institucije države, smo kot državljani propadli,« pravi eden razburjenih vaščanov, ko ga pripadniki vaške garde prepričujejo, da so tam zaradi njegove varnosti. Ko Autodefensas postane premočen, koruptiven, nasilen, država na pomoč pokliče vojsko in policijo. Večina članov samoobrambne paravojaške skupine prestopi, njenega voditelja zaprejo zaradi nelegalnega posedovanja orožja. Na koncu se izkaže, da so s karteli povezani vsi, samoorganizirani vaščani, njihova obrambna garda, policisti, uradniki, Američani. V vojni proti drogam ni nihče nedolžen, to, da država ne zna, noče, ne zmore zagotavljati varnosti, še ne pomeni, da lahko posamezniki zlorabljajo zakon.