Odpiranje Irana v senci Savdske Arabije

Ob koncu mednarodnih sankcij proti Iranu je z obiski v evropskih državah pričela številna iranska delegacija, ki jo vodi iranski predsednik Hasan Ruhani. V ospredju so podpisi o sodelovanju in milijardne pogodbe o nakupih. V Italiji je najprej sledil podpis sporazuma o investicijah italijanskega Saipema, ki bi moral obnoviti zastarelo iransko infrastrukturo za črpanje nafte in plina. Iran želi med drugim kupiti tudi več kot 100 letal vrste Airbus in z njimi obnoviti svojo zastarelo floto potniških letal. Večina evropskih podjetij z Iranom ni poslovala več kot dve desetletji, zato odprava sankcij odpira nove priložnosti za vse. Iranski nakupovalni seznam je dolg, od letal do gradbenih strojev, moderne elektronike, izdelkov kemične industrije, opreme za črpanje nafte ter blaga široke potrošnje.

Iranski prometni minister Abbas Akhoondi je v Teheranu povedal, da se je njegova država z Airbusom o nakupu letal pogajala že okoli leto dni. Iran zanimajo različna letala, od 100-sedežnih turbopropelerskih do velikanskega A380 »Superjumba« z dvema nadstropjema. Vendar pa »zaradi bančnih sankcij doslej ni obstajala možnost plačila,« je dejal minister Akhoondi. Ta ovira pa je zaradi uspešnega zaključka pogajanj o iranskem jedrskem programu med Iranom in mednarodno skupnostjo sedaj odpravljena.

Na 81-milijonskem iranskem trgu z večinoma mlajšimi potrošniki vlada veliko zanimanje za številne izdelke z zahoda. V iranskih mestih že danes obstajajo »kopije« zahodnih restavracij s podobnimi imeni, npr. »Pizza Hat« in »Mash Donald’s,« kar je svojevrsten dokaz o obstoju želje po približevanju Irana trgom zahodne Evrope in ZDA. Vodja oddelka tovornjakov nemškega Daimlerja Wolfgang Bernard trdi, da na iranskem trgu »obstaja veliko povpraševanje za komercialna vozila, še posebej tovornjake.« Prejšnji teden je podjetje Daimler podpisalo pismo o nameri z iranskima podjetjema Khodro Diesel in Mammut Group, preko katerih se bo Daimler vrnil na iranski trg, ki ga je zapustil leta 2010. Da bi posli res lahko stekli in bi ameriške banke iranskim podjetjem lahko podeljevale kredite, pa bi ZDA morale odpraviti oznako Irana kot države, ki »podpira terorizem.« Dokler ta oznaka ni umaknjena se namreč denar iz Irana in v Iran ne more nakazovati preko ameriških bank in institucij, to pa velikokrat povsem onemogoči poslovanje.

Tudi Rusija upa na izboljšanje prodaje svojih izdelkov v Iranu. Predvsem vojaških. Protiletalski sistem S-300, ki je že plačan, je na prvem mestu iranskega nakupovalnega seznama, za njim pa naj bi sledili tudi številne druge prodaje orožja in vojaške opreme.

Vendar pa nad temi dobrimi novicami visi tudi senca nevarnosti. Savdijska Arabija namreč z vse večjim nezadovoljstvom gleda na poteze Irana. Ob tem pa se v sami Savdijski Arabiji mlad član savdijske kraljeve družine nahaja prav v središču borbe za moč. Ko je bil namreč lani za novega kralja Saudijske Arabije razglašen kralj Salman je na mesto obrambnega ministra ter glavnega gospodarskega planerja imenoval svojega sina, namestnika kronskega princa Mohameda bin Salmana. Komaj tridesetletni princ pa je že od svojega imenovanja pokazal, da su mu blizu hitre in enostranske rešitve, hkrati pa si želi postati celo pravi kronski princ in s tega mesta izpodriniti princa Mohameda bin Najefa. Odločitve mladega princa so tudi v kričečem nasprotju z dosedanjo politiko Savdske Arabije, ki je v desetletjih po drugi svetovni vojni zelo zadržano nastopala na svetovnem prizorišču. Že lani je kolumnist Washington Posta David Ignatius kritiziral »agresivno politiko, ki jo vodi Mohammed bin Salman,« in ki je najbolje vidna v obliki savdijske oborožene intervencije v Jemnu. Z intervencijo so želeli ustaviti napredovanje Hutijev, ki jih v Savdski Arabiji vidijo povezane z Iranom, vendar se je vojna nato spremenila v podaljšan konflikt, ki mu ni videti konca. Intervencija Savdske Arabije je hkrati privedla do humanitarne krize v Jemnu.

Mohamed bin Salman je v zadnjem času sicer poskusil pokazati nekoliko bolj spravljivo podobo. V pogovoru za Economist je na vprašanje, ali smatra Iran za svojega največjega sovražnika dejal, da »upamo, da ne.« Vendar pa zaradi umika ZDA iz aktivnega delovanja v regiji in dogovora ZDA s Teheranom Savdska Arabija išče nove zaveznike, saj se čuti vse bolj ranljivo. Kljub temu pa princ Mohamed bin Salman še zmeraj vztraja da so »ZDA številka ena v svetu in bi tudi morale delovati tako.« Po drugi strani pa v Evropi in ZDA narašča strah zaradi nepredvidljivega ravnanja Savdske Arabije, ki v Siriji in drugih državah podpira terorizem. Vodja nemške obveščevalne službe BND je pred mesecem dni v nenavadno ostrem tonu medije opozoril na nevarne aspiracije kralja Salmana in njegovega sina, ki si želita postati »voditelja arabskega sveta.« »Nekdanjo previdna diplomatska drža starejših voditeljev kraljeve družine je zamenjala impulzivna politika intervencije,« je na nepredvidljivost savske kraljeve družine opozoril vodja nemških obveščevalcev. Nemška vlada se je enako nenavadno, zagotovo pa zaradi gospodarskih koristi države nato celo distancirala od nekaterih opozoril vodje lastne tajne službe. Toda podobne ocene kot vodja nemške BND so podali tudi nekateri dobri poznavalci mednarodnih odnosov. »Razširjeno je tudi prepričanje, da je princ Mohamed neizkušen hazarder, ki bo bolj verjetno podvojil vsoto, če bodo njegove stave padle. To je prav nasprotno od ravnanja nekdanjih savdijskih voditeljev, ki so zmeraj raje, če se tako izrazimo, stavili na vse konje,« ocenjuje novinar Patrick Cockburn. Neposreden konflikt med Savdijsko Arabijo in Iranom bi cene nafte hitro lahko dvignil celo na 250 dolarjev za sodček. Prav zato se odpiranje Irana v svet ne sooča zgolj z številnimi problemi zaradi posledic dolgoletnih sankcij, pač pa se odvija tudi v senci vse bolj nepredvidljivih in celo nepremišljenih potez savdske kraljeve družine.