»Razmere v pravosodju samo odslikavajo razmere v družbi. Kazensko pravo ureja "bolne" družbene odnose, teh pa je v Sloveniji veliko preveč.«

Ko smo se nazadnje pogovarjali s Harijem Furlanom, bilo je pred petimi leti, je vodil Nacionalni preiskovalni urad. Danes vodi specializirano državno tožilstvo, pristojno za kazenski pregon gospodarskega kriminala in korupcije. Opozarja, da sta preiskovanje in pregon takšnih kaznivih dejanj oziroma storilcev, ki sodijo v različne elite, zdaj še bolj otežena. In da je tudi kazenski sistem, kot številni drugi podsistemi v družbi, postal ujetnik teh elit. Oziroma da je krivičen do malega človeka, ker tu prav tako vedno bolj velja pravilo, da je denar sveta vladar.

Pred petimi leti ste dejali, da je bistvenega pomena, da nekateri primeri, ki so deležni veliko pozornosti, doživijo epilog pred sodiščem. Se je to zgodilo oziroma ali so doživeli epilog, ki ste ga takrat imeli v mislih?

Že tedaj sem bil prepričan, in pri tem vztrajam še danes, da je bistvenega pomena, da nekatere posameznike pripeljemo pred sodišče, to pa naj potem odloči. Ali smo kot tožilstvo lahko vedno uspešni in dosežemo obsodilno sodbo, je drugo vprašanje. Ne moremo pričakovati stoodstotne obsojenosti, sploh v težkih in zapletenih zadevah ne, ker bi to pomenilo, da je s pravosodnim sistemom nekaj hudo narobe. To, da se nekatere odmevne zadeve pripeljejo pred sodnika, je velik korak.