Nemško mesto brez evrskih kovancev za en in dva centa

Mreža trgovin in podjetij v mestu Kleve na zahodu Nemčije je v ponedeljek sprožila pobudo, s katero predvideva blagajne izprazniti drobiža in se znebiti kovancev za cent in dva. Trgovine, ki sodelujejo pri pobudi, bodo nakupe zaokroževale na 5 centov. Gre za prvi tak primer v Nemčiji, medtem ko je v nekaterih drugih državah zaokroževanje cen v praksi že vrsto let.

Vodja pobude Ute Marks je dejal, da so transakcije, za katere sta potrebna kovanca z najnižjo vrednostjo, preprosto predrage. Pojasnil je, da so lahko zvitki kovancev precejšen strošek za majhna podjetja. Pobudi se je pridružilo več kot 800 trgovin in podjetij v mestu, ki ima 50.000 prebivalcev. Cene bodo sicer zaokroževali le na dovoljenje kupcev in nov sistem ne bo vplival na plačevanje s plačilnimi karticami.

O sistemu zaokroževanja, ki izvira iz Švedske, po katerem se predvideva zaokroževanje vseh gotovinskih transakcij na najbližjih pet centov in je v uporabi že v mnogih državah, je pred nekaj leti pisal v Mladini pisal Staš Zgonik. O neuporabnosti kovancev za en in dva centa je takrat zapisal: »Kovanci za en in dva centa že dolgo niso zelo uporabni. Njihova vrednost, ki z inflacijo samo pada, je danes tako majhna, da z njimi ni mogoče kupiti praktično ničesar. Prodajni avtomati jih na primer sploh ne sprejemajo. Največkrat samo dodajajo težo denarnici in otežujejo iskanje kovancev višje vrednosti. Veliko ljudi jih vsake toliko odstrani iz denarnice in jih odloži v posodo, v kateri se nabira drobiž. Zaradi tega je vzdrževanje količine kovancev za en in dva centa v obtoku zelo drago. Po podatkih Banke Slovenije je treba letno nadomestiti približno 3,5 milijona kovancev za en cent in 1,5 milijona kovancev za dva centa. Konec marca je bilo v obtoku 45 milijonov »slovenskih« kovancev za en cent in 35 milijonov kovancev za dva centa. Torej je treba na leto nadomestiti približno šest odstotkov vseh kovancev v obtoku. Na ravni celotne EU je ta delež še večji - skoraj 10-odstoten.«