Čira čara ekonomika
Znižanje davkov ne povečuje gospodarske rasti
Urša Marn
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2016
Medtem ko se Gospodarska zbornica Slovenije in domači opozicijski politiki pritožujejo nad previsokimi davki, češ da zavirajo gospodarsko rast in dušijo podjetniško pobudo, vse več poglobljenih tujih študij kaže, da znižanje davkov ne vodi k višji gospodarski rasti in zaposlenosti, pač pa zgolj zmanjša davčno osnovo in davčne prilive, zaradi česar je država prisiljena znižati javne izdatke za javne storitve – od izobraževanja do infrastrukture; to pa ne škodi le prebivalstvu, ampak tudi podjetjem.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Urša Marn
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2016
Medtem ko se Gospodarska zbornica Slovenije in domači opozicijski politiki pritožujejo nad previsokimi davki, češ da zavirajo gospodarsko rast in dušijo podjetniško pobudo, vse več poglobljenih tujih študij kaže, da znižanje davkov ne vodi k višji gospodarski rasti in zaposlenosti, pač pa zgolj zmanjša davčno osnovo in davčne prilive, zaradi česar je država prisiljena znižati javne izdatke za javne storitve – od izobraževanja do infrastrukture; to pa ne škodi le prebivalstvu, ampak tudi podjetjem.
Ameriški raziskovalci Gale, Krupkin in Rueben v pred kratkim objavljeni študiji ugotavljajo, da davčni rezi, ki jih je na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja izpeljala Reaganova administracija, niso imeli nikakršnega vpliva na gospodarsko rast in da je bila rast v tem obdobju izključno posledica monetarnih ukrepov, ne pa fiskalnih prizadevanj zveznih oblasti.
V obdobju dveh Reaganovih mandatov se je zgornja, mejna stopnja davkov na dohodke, torej na najvišje dohodke, najprej znižala z 69,1 odstotka na 50 odstotkov, nato na 38,5 odstotka, v zadnjem letu Reaganovega mandata pa celo samo na 28 odstotkov. Ta čira čara ekonomika je katastrofalno vplivala na proračunske prilive, kar so konservativci izrazili kot utemeljitev za nujno zmanjšanje številnih javnih izdatkov in omejitev programov za socialno šibkejše.
»Ta strategija, zaradi katere so še dodatno obogateli že tako ali tako premožni lastniki kapitala, je hkrati zmanjšala bazo, iz katere se ustvarja skupno povpraševanje, in s tem prizadela rast,« razlaga ekonomist dr. Jože P. Damijan. Podatki zelo jasno kažejo, da je z zniževanjem najvišjih stopenj davka na dohodke in kapitalske dobičke v zadnjih 60 letih v ZDA upadala tudi gospodarska rast. Da je blagodejni učinek znižanja davkov na gospodarstvo le mit, je v letih 2011 in 2012 sicer dokazal že Ameriški kongresni analitski urad. Med drugim je ugotovil, da zaradi nižjih davkov bogati ne varčujejo nič več, da nižji davki ne spodbujajo naložb in da je znižanje davkov nadpovprečno povečalo prihodke zgornjega odstotka prebivalstva in močno povečalo neenakost.