Interreg Slovenija-Hrvaška je okvir za čezmejno sodelovanje Slovenije in Hrvaške v finančni perspektivi od leta 2014 do leta 2020. Financira ga evropski sklad za regionalni razvoj. V tem obdobju bo za sofinanciranje čezmejnih projektov namenjenih dobrih 46 milijonov evrov. Do sem je vse kot po navadi, pozablja pa se, da je Slovenijo in Hrvaško nedavno dodatno razmejila žica.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Interreg Slovenija-Hrvaška je okvir za čezmejno sodelovanje Slovenije in Hrvaške v finančni perspektivi od leta 2014 do leta 2020. Financira ga evropski sklad za regionalni razvoj. V tem obdobju bo za sofinanciranje čezmejnih projektov namenjenih dobrih 46 milijonov evrov. Do sem je vse kot po navadi, pozablja pa se, da je Slovenijo in Hrvaško nedavno dodatno razmejila žica.
Slovenija in Hrvaška imata pestro zgodovino medsosedskega sodelovanja, lokalno prebivalstvo in turistični ponudniki pa se strinjajo, da žica škodi turistični ponudbi, saj je težko promovirati neki del krajine, če turist nato tam naleti »začasno tehnično oviro«. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je projekt Interreg predstavila decembra lani. Takrat je udeležence nagovorila ministrica Alenka Smerkolj in izrazila prepričanje, da bo sodelovanje v programu prispevalo k odpravljanju obmejnih ovir in krepitvi čezmejnega sodelovanja. Slaba dva meseca pozneje ovire še vedno stojijo, krepitev čezmejnega sodelovanja pa je upočasnjena. Projekt Interreg je sicer že drugo takšno evropsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško, prvo je potekalo med letoma 2007 in 2013. Za ta operativni program je bilo iz evropskega sklada za regionalni razvoj namenjenih dobrih 44 milijonov evrov. Skupna cilja na obeh straneh meje sta že od takrat nadaljevanje vzpostavitve skupnega prostora in razvoj regionalnih zamisli, žica pa to sedaj onemogoča, saj ni zgolj tehnična, temveč tudi vsebinska ovira, ki vpliva na promocijo pohodniških poti, kolesarskih stez in skupno upravljanje varstva narave …
156 kilometrov začasnih tehničnih ovir, postavljenih za varovanje zunanje schengenske meje, je Slovenijo stalo nekaj milijonov evrov. To, da ministri iste vlade spodbujajo projekte, ki naj bi prispevali k razvoju obmejne regije, hkrati pa podpirajo postavitev bodeče žice, je protislovno. Da pa tega niti ne poskuša skriti, pa precej predrzno.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi