TK, STA

 |  Družba

Poziv k uporu proti sistemu, ki legalizira zlorabo medijev

Govorci na okrogli mizi z naslovom Delo v osiromašenem novinarstvu, ki je potekala na FDV.

Govorci na okrogli mizi z naslovom Delo v osiromašenem novinarstvu, ki je potekala na FDV.
© FDV

Politično-ekonomski pritiski so postali del vsakdana znotraj uredništev. Odpuščanje in prekarizacija sta se v številnih medijih uveljavili kot menedžerski strategiji, a se do zdaj novinarska skupnost ni pretirano odzivala. Tako so ugotovili govorci na okrogli mizi z naslovom Delo v osiromašenem novinarstvu, ki je potekala na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Prvi dogodek v nizu mesečnih razprav o stanju novinarstva danes, na katerih želijo opozoriti na procese in odnose v medijih ter posledice za novinarstvo, je dal glas petim novinarjem različnih medijev, ki so pozvali k cehovskem zavezništvu v boju proti pritiskom trga.

Nekdanja odgovorna urednica Dolenjskega lista Jožica Dorniž je spomnila, da je velik del novinarske srenje naivno pričakoval, da se z lastninjenem medijev ne bo nič bistvenega spremenilo. Vendarle pa so po njenih besedah z lastniki prišli tudi pritiski na novinarje, ki so v času krize postali še bolj neusmiljeni.

Uredniki se po mnenju novinarja Planet TV Jaka Elikana najpogosteje izkažejo za podaljšano roko poslovodstva oz. "za eksekutorje v službi vizije poslovodstva.« Meni tudi, da je iluzorno pričakovati, da bi katerikoli slovenski medij ustvaril velik dobiček. "Če pa zaradi majhnosti trga ni dovolj oglaševalskega denarja, ga logično tudi ni za medije," je dodal novinar Pop TV Jure Bračko.

Novinar Večera Vasja Jager je izpostavil potrebo po usmerjenem uporu proti sistemu, ki legalizira zlorabo medijev. Kot enega ključnih problemov vidi v tem, da lastniki ne razumejo temeljnega koncepta medijev. Kot primer je navedel Večer, ki po njegovih besedah pod novimi lastniki ni več časopis, ampak poslovna priložnost. "Lastniki so ga spremenili v oglaševalsko platformo za svoje siceršnje dejavnosti," je dejal.

Spremljati odpuščanja na Delu z začudenjem in zgražanjem je pravzaprav naivno, pa je poudarila novinarka Agata Tomažič, ki je tudi sama nedavno ostala brez službe na Delu, kjer se dogaja podobna zgodba. Po njenih besedah so bila odpuščanja pričakovana in logična. "Tiskani mediji s tehnološkim razvojem vse bolj postajajo preživet koncept podajanja novic," je še opozorila.

Niz dogodkov, ki bodo dali glasove medijskim delavcem, organizira Katedra za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede, Društvo študentov novinarstva in Komunikološko društvo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.