Vrnitev socializma

Hillary Clinton je porazil socialist, ki pravi, da bi bilo treba ekonomsko neenakost odpraviti, da je sistem naravnan tako, da se družbeno bogastvo seli le navzgor, k elitam, da bi bilo treba finančnim lobijem preprečiti korumpiranje demokracije, da bi moralo biti šolstvo brezplačno ... Porazil jo je gladko. V vseh demografskih skupinah. Sanders je socializem prelevil v zmago. Sredi Amerike!

Kaj to psihološko pomeni, si lahko predstavljate. Mediji so vpili: Hillary je izgubila! Še v Iowi je komaj zmagala! Sanders – outsider! – je zmagal! Hillary – favoritka! – je izgubila! »Tomorrow belongs to Bernie,« so skandirali. Volivci v drugi zveznih državah se bodo zdaj zazrli v Sandersa. Ne brez razloga: ta, ki dobi Hampshire, običajno dobi Belo hišo.

Establišment demokratske stranke je zato skušal Sandersa preventivno »likvidirati«. Demokrati so mu začeli očitati, da je premalo naredil za Afroameričane, da jih je zanemaril ipd., tako da je bilo jasno, kaj hočejo namigniti: da ima Sanders do črncev preveč »belski« odnos, da je potemtakem rasist. Tega sicer niso izrekli. Zakaj so to počeli, je na dlani: afroameriške volivce so skušali odvrniti od Sandersa. Reči so hoteli: ne volite Sandersa, temveč Hillary! Toda s tem niso merili na New Hampshire, saj tu ni prav dosti črncev. S tem so merili na naslednjo zvezno državo, v kateri bodo strankarske volitve – na Južno Karolino. Tu je črnskih glasov toliko, da so lahko usodni. Vodstvo demokratske stranke Južne Karoline ni hotelo prepustiti Sandersu. Še več: v Južni Karolini naj bi Hillary zlomila Sandersa. Nadaljevanje strankarskih volitev bi bilo potem le še formalnost. Kot da črnci »naravno« pripadajo Hillary. Kot da so črnci njen kapital. To je kakopak antidemokratično. In skrajno pokroviteljsko. Še več: če kaj, potem je prav to rasistično.

Ni pa ostalo le pri namigu, da je Sanders rasist. Namig, da je Sanders seksist, da je torej sovražen in vzvišen do žensk, je bil prav tako grotesken, še toliko bolj, ker je ta padel – dobesedno privrel, brizgnil – iz ust Billa Clintona, ki so ga še pred afero Lewinsky obtoževali spolnega nadlegovanja. Clinton je Sandersovim privržencem očital, da so »seksistični«, ali bolje rečeno, da se do Hillary, ki jo je sam pred leti varal na odprti sceni (in en passant celo redefiniral »spolni odnos«), obnašajo »seksistično«. Kaj je hotel reči? Sanders je seksist! Sovraži ženske! Zakaj bi sicer Sanders sploh kandidiral proti njej? Le »seksist« bi ji skušal preprečiti prevzem Bele hiše! Ženske naj bi bile Hillaryjina volilna baza – in ženske so hoteli odvrniti od Sandersa. Da ne bi slučajno prestopile. Ker Sanders se jim zdi vse bolj seksi. In progresivnejši. In vse bolj cool.

Še zlasti mlajšim ženskam, puncam, kot so – na grozo Clintonov in vodstva demokratske stranke – pokazale ankete. Zato je na TV-oder stopila tudi 81-letna Gloria Steinem, prva dama ameriškega feminizma, sicer fenica dinastije Clinton, ki je Billa v času afere Lewinsky branila pred drugimi feministkami. Steinemova je rekla, da se mladenke motijo, ko navijajo za Sandersa, in dodala: »Ko si mlada, se sprašuješ: kje so fantje? Fantje so pri Sandersu.« Puncam je torej očitala, da gredo za fanti, da se jim podrejajo. Že takoj naslednji dan jo je dopolnila 78-letna Madeleine Albright, nekdanja zunanja ministrica (pod Clintonom, se razume), rekoč: »V peklu je posebno mesto za ženske, ki ne pomagajo drugim ženskam.« Če ne boste volile Hillary, boste šle v pekel! Če kaj, potem je to seksizem.

Kako naj volivci zaupajo demagogom, ki so se pripravljeni preleviti tudi v rasiste in seksiste? Sanders jih je premagal. Volivcev ne podcenjuje. Ne spi z elitami. Njegove kampanje ne financirajo elite. Hillary je njegovo nasprotje. In lepo prosim: zakaj bi ta, ki hoče voliti elito (1 %, oligarhijo), volil Clintonovo, če ima na voljo Trumpa?

In kako lepo – tudi času primerno – bi bilo, če bi se na koncu za Belo hišo udarila Donald Trump, prvi zet Slovenije, in Bernie Sanders, socialist, potemtakem kapitalist in revolucionar.