Romi, ven!

Zgodilo se je, kar se je napovedovalo že tri leta, odkar je občina Krško zemljišče prodala zasebnemu lastniku, s tam živečimi Romi vred. S potrditvijo sprememb prostorskega načrta na občinskem svetu ni več dvoma, da bo na kraju, kjer je zdaj romsko naselje, zrasla elitna stanovanjska soseska. Enako usodo kot tam rastoča trava in drevje ter tamkajšnje barake bodo imeli tudi tam živeči ljudje. Morali bodo stran.

Kam bo šlo sedem romskih družin, ki štejejo okoli 40 članov, ni znano. Župan Miran Stanko (SLS) vztraja pri stališču, ki ga je povedal že maja lani: »Samo zato, ker gre za Rome, je to problem občine, v vseh drugih primerih pa je to problem investitorja. Naše stališče je že ves čas enako, investitor je dolžan poskrbeti za te ljudi, in dokler tega ne bo storil, tam ne bo mogel graditi.«

Se obeta preselitev romskega naselja na novo lokacijo? V drugo že obstoječe romsko naselje? Ali preselitev posameznih družin na različne lokacije? Lastnik zemljišča, sicer odvetnik v Krškem Iztok Starc, ki bo »moral poskrbeti za te ljudi«, pojasnjuje, da si Romi ne želijo preselitve na drugo skupno lokacijo. Šlo bo torej za individualno preselitev, z vsako posamezno romsko družino naj bi se dogovoril za selitev v stanovanje, hišo, kmetijo … Dogovori naj bi potekali že z dvema družinama, ena družina se je v tem času po besedah Starca že odselila oziroma sama rešila »stanovanjski problem«. Poleg tega, dodaja, Starc, bi to lahko bil nekakšen vzorčni primer reševanja naselitvene in siceršnje romske problematike. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno, če bi država namenjala denar »za razselitev Romov iz romskih naselij, ne pa da namesto tega vlaga sredstva v urejanje romskih naselij«, kar po njegovem vodi »v getoizacijo in ne rešuje problemov, pač pa jih spodbuja«.

Usode v romskem naselju Loke živečih Romov, za katere ni uspela poskrbeti ne država in ne občina, so zdaj v rokah lastnika zemljišča, kjer živijo. Romski svetnik v občini Krško Moran Jurkovič - Dane je v stiski pisal predsedniku vlade. Med drugim mu je pojasnil, da so v Loki živeči Romi imeli pravico, da si tam postavijo naselje, čeprav tega ne morejo dokazati. In ga zaprosil, naj se reševanja naselitvenega vprašanja vendarle loti država, ki naj poskrbi za »mehanizme preselitve ali legalizacije romskih naselij«. In to ne zgolj tam, kjer za probleme izve širša javnost, pač pa na sistemski ravni v celotni državi. Dodal je še: »Na koncu vas tudi prosim, da ta dopis ne roma na Urad za narodnosti, kajti Romi nimamo ne časa ne volje diskusije z organom, ki ne deluje, ki nima pristojnosti in ki konec koncev obstaja samo zato, da našim organizacijam deli denar. Prosim vas za osebni angažma …«

Se bo njegovo pismo dotaknilo predsednika vlade, vlade in politike nasploh? Verjetno ne. Prodaja celotnega romskega naselja (z ljudmi vred) se je zgodila že sredi lanskega leta, prav tako v občini Krško, kjer je Škofija Novo mesto prodala kmetijsko zemljišče (in s tem romsko naselje Rimš) lokalnemu kmetijskemu podjetju HPG, d. o. o. Pa vlada ni niti trznila. Morda zato ne, ker je, če gre verjeti lastniku zemljišča Starcu, njeno stališče enako stališču župana Stanka. In sicer, država in občina se umikata, za romsko skupnost naj poskrbi posamezni lastnik zemljišča, kjer stoji romsko naselje.