Nacionalistični izstop

Referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije bo verjetno prihodnje leto, a za njegov izid bo verjetno ključno prav to, kakšen bo dogovor med konservativno vlado Davida Camerona in Evropsko unijo. Na podlagi dogovora se bo namreč Cameron odločil, ali bo sam volivce pozival, naj obkrožijo DA ali NE.

Cameron zahteva manjši politični vpliv Evropske unije in manjši vpliv evrske skupine na države z drugo denarno valuto, a največ se govori o njegovi zahtevi, da bi lahko državljanom drugih članic omejil socialne pravice. Sprva je britanski premier želel, da bi bili evropski tujci do socialnih pravic upravičeni šele po štirih letih dela v Veliki Britaniji, a očitno se je zadovoljil s precej bolj milim ukrepom. Kaže, da bodo vse države EU dobile pravico, da v izrednih razmerah (ko država domnevno ne bi zmogla finančnega bremena velikega števila priseljencev) druge članice prosijo, naj jim za omejeno obdobje dovolijo zmanjšati nekatere socialne transferje za državljane drugih članic. Sistemi socialnih držav so različni, a v primeru Velike Britanije bi zmanjšali proračunske dodatke k plačam za najslabše plačane delavce ter prilagodili otroške dodatke za tiste, ki otrok ne pripeljejo s seboj v Veliko Britanijo. Socialni transferji bi v štirih letih priseljenčevega dela v Veliki Britaniji postopno rasli.

Cameron to predstavlja kot zmago in trdi, da bodo podrobnosti, o katerih se pogajajo v teh dneh, v prid njegovi državi, vendar desničarji v njegovi stranki in zunaj nje kompromis napadajo kot pretirano popuščanje. Zanimivo je, da se osredotočajo na socialne transferje, saj je Cameron popustil tudi pri drugih zahtevah. Delno se da to pojasniti z dejstvom, da je Velika Britanija po širitvi EU leta 2004 v absolutnem merilu sprejela največ delavcev iz novih članic. Bolj pomembno za razumevanje pomena vprašanja socialnih transferjev v kampanji o izstopu Britanije iz EU je, da gre za nacionalistično kampanjo, socialna država pa je neločljivo povezana z nacionalizmom. Je namreč nacionalistična rešitev za nezadovoljstvo ljudi, nastala je kot rešitev kapitalizma v času, ko so ljudje iskali radikalnejše spremembe družbenoekonomskih odnosov. In tudi danes države in Evropska unija očitno nimajo boljših rešitev za nezadovoljstvo ljudi kot nacionalizem.