Apple proti FBIju

Predsednik uprave Appla Tim Cook je objavil zelo ostro javno pismo "svojim strankam", v katerem je javnost obvestil o zahtevi sodišča, da naj po nalogu FBI podjetje pomaga pri dešifriranju vsebine enega od telefonov teroristov v San Bernardinu. Tam je v strelskem napadu življenje izgubilo 14 ljudi, 22 pa jih je bilo ranjenih, preiskovalce pa sedaj zanima, kako sta se oba napadalca radikalizirala in ali jima je pri napadu še kdo pomagal. Vendar pa so že od časa, ko je Edward Snowden razkril množično prisluškovanje državljanom v Applu sprejeli novo politiko, tako da so vsi telefoni Appla šifrirani, pri čemer šifro poznajo samo lastniki, ne pa tudi podjetje.

Vendar FBI z odločbo sodišča sedaj ne zahteva šifre mrtvega napadalca, pač pa, da strokovnjaki Appla izdelajo programsko opremo,  ki bi preprečila, da telefon po nekaj napačnih poskusih vpisov naključne šifre - sam pobriše in uniči vse podatke na telefonu. Tako bi obveščevalci dobili dostop do telefona, kjer bi nato s "surovo silo" zmogljivih računalnikov lahko poskusili ogromno število raznih kombinacij in na koncu ugotovili pravo šifro ter tudi prišli do podatkov na telefonu. Na prvi pogled legitimen cilj - toda hkrati tudi v nasprotju z načelom varovanja zasebnosti. Dilema o tem, kaj naj ima prednost pa je od spoznanj o vseobsežnem prisluškovanju držav "sedmih očes" postavljena v nekoliko drugačno luč - in to kljub terorističnim napadom.

Predsednik uprave Appla Tom Cook je v svojem pismu zapisal, da je zahteva sodišča takšna, da bi nas ob njej moralo "zmraziti", ter da bi popuščanje pred to zahtevo "spodkopalo prav tiste svoboščine, ki naj bi jih naša država branila." Spor se zato ne dogaja v pravnem praznem prostoru, pač pa med tehnološkimi giganti, ki so zaradi razkritij Edwarda Snowdena in podatkih o "zadnjih vratih" na njihovih napravah že izgubili veliko zaupanja potrošnikov ter preiskovalci in obveščevalci, ki jim množična enkripcija zaradi razkritij Edwarda Snowdena in WikiLeaksa že povzroča precejšnje probleme.

James Comey, direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) podpira uvedbo "zadnjih vrat" ki bi preiskovalcem omogočila, da v določenih primerih dostopajo do zaščitenih podatkov. Vendar pa temu strokovnjaki nasprotujejo. Zoper obstoj takšnih "vrat" in omogočanja dostopa namreč obstajajo številni nasprotni argumenti. Zadnja vrata bi omogočila tudi napade hekerjev, zločinci pa bi lahko preprosto začeli uporabljati naprave na katerih bi bilo šifriranje mogoče, razbijanje šifer pa zelo težko. Obenem bi lahko oprema za dostop do šifriranih podatkov pomagala tudi represivnim organom in avtoritarnim režimom, ki bi lažje preganjali disidente. Predsednik uprave Appla je neposreden: "FBI od nas zahteva, da vohunimo za lastnimi strankami in da spodkopljemo desetletja napredka na področju varnosti za zaščito naših strank."

Glede na pripravljenost, ki so jih po podatkih Edwarda Snowdena v vodstvu Appla (in drugih podobnih podjetjih) v preteklosti pokazali pri omogočanju dostopa do zasebnih podatkov milijonov svojih uporabnikov je to moralistično nakladanje predsednika uprave Appla seveda nekoliko pretirano, toda vsekakor ni dvoma o tem, da bi pristajanje na zahteve FBI-ja lahko privedlo so nevarnega učinka domin, ki bi ogrozil interese številnih povsem nedolžnih ljudi. Ameriški FBI sicer trdi, da bi takšno programsko opremo uporabili samo enkrat in samo na enem telefonu, toda to seveda ni res. Tako ustvarjen program je mogoče zlahka skopirati in uporabiti tudi pri vseh drugih telefonih. Tim Cook tudi trdi, da ni mogoče najti podobnega predhodnega primera, ko bi bilo ameriško podjetje prisiljeno da svoje stranke izpostavi "veliki nevarnosti napada," saj so tudi strokovnjaki opozarjali, da ne smemo dopustiti, da bi se raven zaščite zasebnosti zmanjševala. Tudi to seveda ni res, kajti ledino je pred Applom že oral pogumni Ladar Levison,  ki je raje uničil svoje podjetje, kakor pa da bi na zahtevo policije FBI-ju omogočil, da se dokoplje do šifre in računa Edwarda Snowdena. Šele leto dni zatem je podoben pogum zbral tudi Microsoft, nekoč prav tako širokogruden do NSA, ki je nato pričel oznanjevati "religijo zasebnosti" in je FBI-ju prav tako že zavrnil izročitev podatkov ene od svojih korporativnih strank. 

Apple še ni pred takšno dilemo kot je bilo podjetje Lavasoft in vprašanje je, če kdaj sploh bo. Računa pa lahko tudi na veliko podporo svojih privržencev, saj se aktivisti organizacije Electronic Frontier Foundation in še nekateri drugi že organizirajo zaradi obrambe pravice do zasebnosti, ki jo sedaj brani tudi eno od najuspešnejših tehnoloških podjetij na svetu. Končna odločitev pa bo znova v rokah ameriških sodišč. Bitka bo zagotovo še zelo dolga.