Kritika / Robinson Crusoe

Robinson Crusoe, 2016
Vincent Kesteloot & Ben Stassen

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 7, 19. 2. 2016

zadržan

Kako je nastal kapitalizem.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 7, 19. 2. 2016

zadržan

Kako je nastal kapitalizem.

Robinson Crusoe po brodolomu obtiči na samotnem otočku, ki izgleda rajsko. Bill Gates bi ga takoj kupil. Windowse bi delil z vami, tega raja pa ne. Še več, otoček izgleda kot Noetova barka – tu so vse živali tega sveta (na čelu s papigo po imenu Torek), s katerimi Robinson hitro najde skupni jezik, tako da zaživijo v slogi, prijateljstvu in demokraciji. Le dvema posesivnima, agresivnima mačkama se zdi, da bi bil svet lepši, če bi ta raj privatizirali, tako da napovesta sovražni prevzem.

Robinson Crusoe je animirana reimaginacija Defoejeve pustolovske klasike (1719), ob kateri se bodo otroci spraševali: zakaj samotni otoček izgleda tako rajsko in kako to, da vsa narava – vse tiste živali, s Torkom vred – prestopi na Robinsonovo stran? Naloga staršev je, da jim to pojasnijo. Začnejo lahko takole: draga hči, Robinson Crusoe je bil človek, ki je izumil kapitalizem. In izumil ga je nehote, spontano, ali bolje rečeno – sodobni neoliberalci lahko Robinsona Crusoeja vedno predložijo kot dokaz, da je kapitalizem “naravno” stanje človeštva. Robinson Crusoe, mestni človek, britanski trgovec, ki ga brodolom ustavi med ekspedicijsko potjo na brazilsko plantažo, obtiči na samotnem otoku, sredi popolne divjine, odrezan od sveta, toda vse, kar najde na tem otoku, obrne v svojo korist, tako da vse postane produkt, dobrina, zasebna lastnina, ekonomski ready-made. Tu ni nobenih regulacij. Brezmejna neodvisnost. Obilje naravnih virov. Raj je priložnost. Trg je prost. Kapitalizem je pustolovščina. Robinson naravo prilagodi sebi, interesom svojega ekonomskega individualizma (pa četudi, rečeno z Marxom, proizvaja le toliko, kot sam potrebuje, ne da bi ob tem mislil na profit). Vse je pri roki, razen ženske, kar pa ga ne moti – seks le ovira delo, produkcijo, kapitalizem. Robinson – homo economicus – v naravi odkrije “skrivni” red, ki je bil ustvarjen zanj. Kot da ga je narava čakala. Kot da narava stremi h kapitalizmu. Kot da je kapitalizem že v sami naravi. Le kako bi se mu lahko uprl, če je pa tako rajsko logičen? Nekateri so opozarjali, da Robinson sploh ni kapitalist, ker je na otoku sam in ker nima s kom trgovati. Nehajte: kapitalizem bi obstajal, pa četudi ne bi bilo nikjer žive duše.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Izraela ni napadla tuja država«

IZJAVA DNEVA

Kultura

Konec MTV-ja

Prva 24-urna glasbena TV postaja na svetu po 40 letih ukinja pet programov v Veliki Britaniji. Sledile bodo Francija, Avstralija in na Poljska. 

»To izgleda kot druga svetovna vojna!«

Zakaj se je Trump nad antifašiste spravil z vojsko