Kritika / Mabel E. Todd: Misleče telo

+ + + + +

Biomehanika gibanja, ki postavlja, da telo misli drugače kot možgani.

Knjiga je že več kot pol stoletja biblija za plesalce, igralce, športnike, fizioterapevte in študente kineziologije. Študija o uravnovešanju sil, ki delujejo na človeško telo med premikanjem in med sedenjem.

In sedaj presenečenje: čeravno si človek želi, da bi ostal čil, ga zvije v hrbtenici, ne more več dvigniti ramena, ne obrniti zapestja, se mu izneveri koleno, dobi teniški komolec, heksenšus v vratu ali tisoč in eno bolečino. Če poškodbo stakne naenkrat pri težkem delu ali športu, bo še razumel, hudič pa je, ko se samopoškoduje pred računalnikom ali že pri vsakdanjem sedenju. Ali ko ne stori nič, ko doživi čustveni stres in ga prenese mirno in dostojanstveno, potem pa ga useka z otrdelo mišico. In še huje, tudi ko se skrbeč za telo pridno udinja v fitnesu, podi za žogo, telovadi, plava, teče ali smuča, ga ta investicija v zdravje ne odreši pred udari telesa.

Zakaj? Toddova v minucioznem delu ponazarja vzajemno delovanje kosti, hrbtenice, glave, medenice, rok in nog ter vpliv položajev telesa, ki zunaj idealne razporeditve teže povzročijo stalne napetosti v mišicah. Banalno: če je glava rahlo nagnjena, kdaj še zaznamo ne, toda težo 6 do 9 kilogramov namesto kosti hrbtenice naenkrat nosijo mišice; drobno delo, ki pa brez počitka traja in traja ter se spremeni v huronski napor, popusti mišica, se rahlo deformira hrbtenica etc.

Privlačnost avtoričinega pristopa so strategije, kako spraviti telo v položaj, v katerem bomo porabili čim manj energije, kako si pomagati z načinom dihanja, kako delo mišic prenesti na delo kosti, kako preusmeriti mišično energijo pri psihični napetosti …

Zapletena knjiga o človeku, ki je pozabil prisluhniti svojemu telesu.