Nevladniki v primeru podpore spornemu dopolnilu zakona s pritožbo na Evropsko komisijo

Nevladne organizacije so napovedale pritožbo na Evropsko komisijo, če bodo poslanci v torek podprli dopolnilo k 51. členu predloga zakona o mednarodni zaščiti. Ta določa, da se prošnja prosilca za azil zavrže kot nedopustna v primeru, da je ta na ozemlje Slovenije vstopil iz ozemlja druge države članice EU.

Dopolnilo, ki so ga vložili poslanci SMC, je že potrdil parlamentarni odbor za notranje zadeve, o njem pa bodo danes glasovali še poslanci na seji DZ. Glede na to, da Slovenija povsod meji na druge države članice EU in da s tem členom, ne z drugim mehanizmom ni določeno, katera država bo pristojna za odločanje o takšni prošnji za azil, v nevladnih organizacijah (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut in Slovenska filantropija) to razumejo kot izstop iz evropskega azilnega sistema. Prepričani so, da je to določilo v popolnem nasprotju z evropskim azilnim pravnim okvirom, zlasti Dublinsko uredbo. Tako bodo ob sprejemu spornega dopolnila o tem obvestili Evropsko komisijo in predlagali začetek uradnega postopka proti Sloveniji zaradi kršitve prava EU.

Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je sicer ob tem priznala, da sicer gre pri takšnem postopku za strokovno odločitev, ki pa je izjemno pogojena s politiko. Čeprav bi begunci, ki bi bili oškodovani zaradi takšnih kršitev s spornim dopolnilom zakona o mednarodni zaščiti, teoretično v prihodnosti lahko od Slovenije terjali odškodnine, pa bo praktično to težko, saj bodo verjetno premalo časa v državi, da bi lahko sprožili ustrezne postopke. Kogovšek Šalamonova je na današnji novinarski konferenci tudi opozorila, da 52. člen zakona o mednarodni zaščiti po novem določa, da bodo prošnjo tistega begunca, ki izhaja iz varne države, obravnavali po pospešenem postopku. Ob tem pa je opozorila, da so to postopki, ki so izjemno hitri in le redko omogočajo resnično varstvo beguncev in možnost, da ti sploh lahko predstavijo svojo zgodbo in okoliščine, zakaj prosijo za mednarodno zaščito. Roki za pritožbo so izjemno kratki, osnovni deli postopkov, ki sicer veljajo za vse ostale postopke, pa sploh niso del pospešenega postopka, je dejala. Če se prošnja za azil avtomatično zavrže iz razloga, da je prosilec iz varne države, potem Slovenija po mnenju Kogovšek Šalamonove pušča odprta vrata za kršenje človekovih pravic, saj s tem pošilja prosilce v izvorne države.

Sprašuje pa se tudi, ali bo slovenski premier Miro Cerar prevzel odgovornost za zaostreno situacijo na grško-makedonski meji glede na to, da je bila iniciativa za takšno omejevanje migrantskega vala prav njegova. Namesto da bi razmišljali o proaktivni migracijski strategiji, politika dela vse, da bi zaprla meje in onemogočila ljudem pravico do postopka, je dejala. To je po njenem mnenju nesprejemljivo in v nasprotju z mednarodnim pravom.

Aida Hadžiahmetović iz Slovenske filantropije pa je opozorila, da predvideni postopek pridobitve mednarodne zaščite ne predvideva nobene izjeme za ranljive skupine, na primer za mladoletne prosilce brez spremstva. Po njenih besedah za mladoletne prosilce brez spremstva ni sistemskih rešitev, delo zastopnikov z mladoletnimi prosilci pa je dodatno oteženo zaradi pomanjkanja tolmačev.

Predstavnice nevladnih organizacij so na današnji novinarski konferenci tudi obžalovale tolikšno število protestnikov proti nastanitvi beguncev v soboto. A kot je ocenila Bervar Sternadova, so vsi ti protesti proti beguncem posledica varnostnega diskurza, ki ga politika uporablja ob razpravi o begunski krizi. Fotografije s sobotnega ljubljanskega shoda si lahko ogledate tudi v Mladini.

Včeraj pa se je v Ženevi začelo tudi spomladansko zasedanje Sveta ZN za človekove pravice, ki bo potekalo do 24. marca. To je prvo zasedanje, na katerem Slovenija sodeluje kot njegova članica v obdobju 2016–2018. Prvi mož sveta ZN Zeid Raad al Husein je ob odprtju kritiziral zapiranje meja za begunce kot nehumano in nerealno. »Da še naprej gradimo vse višje zidove naproti trpljenju teh obupanih ljudi je kruto dejanje in iluzija,« je poudaril pred zunanjimi ministri in diplomati držav članic Sveta za človekove pravice.