Fabula v znamenju prišlekov: "Otrokom najbolj pomagamo, če jih ne stigmatiziramo kot nemočne žrtve"

Letošnji festival Fabula, ki bo v Ljubljani potekal do ponedeljka, se bo osredotočil na Prišleke. Organizatorji so festivalski fokus začrtali že lansko poletje, ko se jim še niti sanjalo ni, da bo zdaj (torej marca) še bolj aktualen. Polni avditoriji poslušalcev in odzivi občinstva dokazujejo, da je bila njihova odločitev pravilna, saj je t.i. begunska kriza, za katero nimamo niti primernega imena, iz nekaterih potegnila najslabše. Sovražnost in strah sta sprožila traktorske in harmonikaške povorke, prišlo pa je celo tako daleč, da so šolski učitelji otrokom beguncem brez spremstva staršev odrekli streho nad glavo. 

Zaradi vsega naštetega so se organizatorji letošnje Fabule odločili, da ne prepričujejo zgolj že prepričanih, temveč poskušajo ljudi neposredno nagovarjati tudi na aktualnih »spremljevalnih dogodkih«. Tako so denimo na minulem shodu na Kotnikovi razdelili sto brošur z esejem Petra Vermeerscha, ki ga je napisal posebej za Prišleke. 

Begunska problematika je v zelo kratkem času v literaturi navdihnila že veliko novih zgodb, čeprav je po vsej verjetnosti to zgolj začetek, saj literatura nima možnosti biti tako ažurna kot recimo publicistika. "Navid Kermani se v Nemčiji kar intenzivno oglaša v zvezi s tem, več je v tujini recimo tega, da filozofi in pisatelji pišejo članke v vidnih časopisih, od Le Monda do Sueddeutsche. Pri nas tega ni bilo prav veliko, kajne? Je pa Andrej Skubic jeseni pri Modrijanu objavil novelo Igre brez meja, ki tematizira sredozemske prihode beguncev s čolni (Lampedusa) in podjetniške podvige v noveli že legaliziranih tihotapcev. Priporočam," opisuje predstavnica Fabule Renata Zamida, ki med vsebinsko sorodnimi tematikami izpostavi knjigo slovenske avtorice Samire Kentrić z naslovom Pismo Adni. 

Konec preteklega leta je le v enem mesecu Slovenijo prečkalo za dobrih 200 osnovnih šol mladoletnikov, to je 62.000 otrok. Četrtina ljudi, ki so lani zaprosili za azil v Evropi, so mladoletne osebe. Ali in kako jim je mogoče pomagati, da bi lažje obvladovali svoje travme, izgube, strese, da bi hitreje in lažje okrevali ter pridobili večjo odpornost na travmatska doživetja? Kako je mogoče otroke begunce integrirati v lokalno okolje? Na zastavljena vprašanja so poizkusili odgovoriti včeraj na okrogli mizi, ki si jo lahko v celoti ogledate na tej povezavi. 

Na pogovoru sta sodelovali strokovnjakinji Anica Mikuš Kos, ki še pri svojih 81. letih redno deluje na terenu, od Afganistana do Moldavije, in Mirjam Milharčič Hladnik (ZRC Sazu). Slednja je povedala nekaj ključnega: "Otrokom najbolj pomagamo, če jih ne stigmatiziramo kot nemočne žrtve, temveč jim omogočimo čimbolj normalno otroško rutino – vodene dejavnosti, vrtec, predvsem šolo. Tako jim omogočimo, da ostanejo otroci, da počnejo enake stvari kot njihovi vrstniki, in da imajo enake obveznosti, v nasprotju z materami, ki so izgubile možnost skrbi za svoje gospodinjstvo in očeti, ki so izgubili delo in možnost poskrbeti za svojo družino. Oni lahko le nedejavno postopajo v azilnih domovih in po begunskih taborih."

In danes, dan po pogovoru, so pogovor, skupaj s festivalskim sporočilom, organizatorji Fabule poslali vsem slovenskim osnovnim in srednjim šolam. Poleg tega pa so gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju (znani po svojem nedavnem odklonilnem incidentu do begunskih otrok brez spremstva staršev) podarili nekaj izvodov knjige Pisma Adni. Ta je prvenstveno namenjena najstnikom, Renata Zamida pa upa, da jo bodo v roke vzeli tudi starši in učitelji. V prihodnjih dveh mesecih bodo z avtorico knjige zasnovali sklop dogodkov po slovenskih šolah in šolam gostovanje zagotovili brezplačno, če se bodo le odzvale. "Vedeti, videti, poskušati razumeti – vse to bo v prihodnjih mesecih, glede na razmere, ki se napovedujejo, ključno," zaključuje Renata Zamida. 

Fabula letos poteka že trinajstič in se je uveljavila kot osrednja literarna manifestacija v Ljubljani. Letošnjih dogodkov je 34 (vključno s predfestivalskimi Proznimi mnogoboji in dogodki Fabula pred Fabulo). Zgolj tujih festivalskih gostov je letos dvanajst – poleg štirih osrednjih literarnih (Sjon, Vasquez, Nooteboom in Göritz) so povabili še številne goste festivalskega fokusa, med njimi JC Milnerja (prvič v Sloveniji), Igorja Štiksa, Srećka Horvata in druge. Slovesnkih literarnih, filozofskih in drugih v program vključenih gostov pa je letos več kot dvajset. "Na prireditvah v povprečju beležimo 100 obiskovalcev. Na mednarodni debati Barbari pred vrati jih je bilo sicer 220, približno toliko tudi na odprtju. Konkretneje bomo statistiko lahko merili šele po koncu festivala," razkrivajo organizatorji.

Med knjigami velja izpostaviti prej omenjeno Pismo Adni, ki na vizualno zgovoren način prinaša zgodbo o koncu otroštva deklice, ki se odpravi na negotovo pot proti Evropi. 

Celoten program festivala Fabula, ki bo trajal vse do 7. marca, si lahko preberete na tej povezavi.