Angela Merkel kritizira "enostranske ukrepe" držav EU

Medtem ko se zaradi nove politike držav na begunski poti od Makedonije pa do Avstrije na makedonsko-nemški meji že nabirajo reke beguncev, kot neposreden rezultat omejitve dnevnega vstopa na največ 580 beguncev v posamezno državo, to politiko že kritizira Nemčija. Nemčija je sicer tista država, ki je jeseni z omejitvijo števila beguncev, ki lahko vstopijo v Nemčijo, omejila na največ 2500, v trenutku ko je v Avstrijo vstopalo tudi okoli 10 000 beguncev dnevno, (kar je nato povzročilo zastoje v Avstriji) prav tako povzročila prvi "zastoj" v begunskem valu. Danes ni nič drugače, le da so se množice beguncev, ki ne morejo naprej, sedaj ustavile v Grčiji. Vendar pa Nemčija zdaj to politiko kritizira in znova - sicer upravičeno - zahteva dogovor o skupni evropski politiki do reševanja vprašanja beguncev, ukrepe posameznih držav, torej tudi ukrepe slovenske vlade pa označuje kot - "neproduktivne".

Po oceni nemške kanclerke so namreč ustavljanje toka beguncev in zapore meja pomenijo le to, da so po novem tisoči beguncev ustavljeni v Grčiji, kjer zato prihaja do hitrega izčrpavanja virov te države. Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta zato znova pozvala k "evropskemu" odgovoru na begunsko krizo, Merkel pa je dodala, da "nam enostranske rešitve ne pomagajo." Na podoben način je francoski predsednik dejal, da je zelo pomembno, da se "začasne nadzorne točke iz območja svobodnega potovanja v območju Schengna čimprej umaknejo" in to zaradi doseganja "evropske enotnosti."

"Na koncu je naš cilj, da Schengen znova spravimo v red, kar se bo zgodilo s pomočjo koordinacije, solidarnosti ter okrepitve naših skupnih virov," je dejal Hollande neposredno pred srečanjem na vrhu med predstavniki EU in Turčijo, ki je v Bruslju predvideno v ponedeljek. Najpomembnejše vprašanje tega srečanja bo seveda begunska kriza.

Medtem so v EU izračunali, da bi v primeru popolne uvedbe mejnih nadzornih točk v območju držav Schengenskega sporazuma, to EU letno stalo najmanj 18 milijard evrov. Odkar so bile uvedene nadzorne točke na posameznih mejah držav članic, se je povečal tudi strah pred popolno razveljavitvijo Schengenskega sporazuma. Istočasno je tudi predsednik EU Donald Tusk pozval begunce, naj nehajo prihajati v Evropo, vendar njegove besede niso imele posebnega učinka, če izvzamemo dejstvo, da so agencije OZN ta poziv ocenile kot napačen in "kratkoviden." Po podatkih Visokega komisariata za begunce namreč 91 odstotkov beguncev prihaja iz vojnih območij v Siriji, Iraku in Afganistanu ter zato v velikem številu primerov ne gre za ekonomske begunce. V skladu z mednarodnim pravom imajo begunci, ki prihajajo iz vojnih območij, pa tudi begunci, ki jih v domačih državah preganjajo iz drugih razlogov, pravico da zaprosijo za azil v varnih državah.

Na mejnem prehodu Idomeni pa je zaradi tega, ker makedonske oblasti preko meje trenutno ne spuščajo več kot samo nekaj sto beguncev dnevno, po podatkih grškega predsednika vlade Aleksisa Ciprasa že več kot 32 000 beguncev. Nemški tiskovni predstavnik Johannes Dimroth je na vprašanje novinarjev, zakaj je Nemčija Grčiji doslej poslala le omejeno pomoč dejal, da to ni res, pač pa do so bile "v nasprotju s tem usluge in viri ponujeni in bi jih grška stran morala zgolj zahtevati, vendar se to doslej ni zgodilo." V ozadju je torej še vedno tudi spor med grškimi zahtevami po denarni pomoči in pripravljenostjo drugih držav EU, da Grčiji pomagajo materialno. Po nekaterih podatkih naj bi namreč Grčija zahtevala finančna sredstva namesto materialne pomoči, druge države v EU pa Grčiji očitajo, da nato svojih nalog država kljub temu še ne opravlja v skladu s pričakovanji. Skupne evropske rešitve za begunsko krizo zato še zmeraj ni videti, čeprav seveda ni dvoma, da je nujno potrebna.