Kdo bo lastnik Palome

Tovarna papirnih izdelkov Paloma s Sladkega Vrha je na državnem seznamu za privatizacijo, vendar Slovenski državni holding (SDH), ki je njen 70-odstotni lastnik, ni tisti, ki išče, komu bo prodana. To je zaupal upravi Palome in ta to počne prek dokapitalizacije, saj naj bi bil to najboljši način, da podjetje poleg novega lastnika dobi desetine milijonov evrov za razvoj.

SDH, ki ga vodi Marko Jazbec, je odločil, naj Palomo s 15 milijoni evrov dokapitalizira finančni sklad, ki ga je izbrala uprava Palome, to pa vodi Tadej Gosak. Vendar se je potem zapletlo. Več skupin malih delničarjev je na mariborsko okrožno sodišče vložilo tožbo zaradi domnevnega oškodovanja. Na skupščini je namreč drugi kandidat za dokapitalizacijo ponudil višjo ceno za delnico, vendar SDH predloga ni sprejel. Sodišče še ni sprejelo končne odločitve, je pa prepovedalo uresničitev sklepov s skupščine. Prepovedalo je torej uresničitev zamenjave lastništva.

Mali delničarji Gosaku očitajo, da je iz neznanih razlogov v postopku izbire dokapitalizatorja dal prednost enemu finančnemu skladu Abris. Drugemu najresnejšemu ponudniku, slovaškemu skladu Ecoinvest, pa naj bi onemogočil, da plača tri milijone evrov več, s čimer je na slabšem Paloma. Poleg tega se Paloma ne prodaja Abrisu, temveč podjetju PPRS, ki je bilo ustanovljeno šele po začetku postopka izbire dokapitalizatorja in ima sedež na Kanalskih otokih, ki so davčna oaza.

Gosak in Jazbec trdita, da »cena ne more biti edini kriterij«, zanju je bil postopek izbire novega partnerja pravilen. Uradno sta skopa s pojasnili, a neuradna razlaga naj bi bila, da neizbrani Ecoinvest s Palomo nima čistih namenov. Bala naj bi se, da slovaški sklad Palome ne želi razvijati, ampak ga zanima blagovna znamka, saj imajo Slovaki v lasti Palomi podobno podjetje SHP. Da Palome ne kupuje Abris, ampak podjetje PPRS, pa tudi uradno pojasnjujeta, da je nakup prek posebej za to ustanovljenega podjetja v davčni oazi »običajni način davčne optimizacije« in da »Slovenija ne bo oškodovana«.

Njuna razlaga ima nekaj lukenj. Čeprav je pohvalno, da država ob prodaji podjetji razmišlja še o čem drugem kot o ceni, se ne dogaja pogosto. Ne gre le za morebitno oškodovanje malih delničarjev, ampak za to, da ima zakonodaja Evropske unije prodajo na podlagi drugih kriterijev, ki niso najvišja cena, za nedovoljeno državno pomoč. Poleg tega ima izbrani Abris že v lasti podjetje za proizvodnjo papirnih izdelkov, romunski Perhart.

Drugo ime za davčno optimizacijo je izogibanje davkom, a tudi Abris ima sedež na Kanalskih otokih. Zakaj je torej ustanovil PPRS? Manjka tudi odgovor na vprašanje, zakaj je PPRS od ustanovitve dvakrat zamenjal lastništvo. Zdaj je njegovo lastništvo razdeljeno med tri podjetja? V upravi Palome in SDH so prepričani, da je lastnik teh treh podjetij Abris, a dokazov za to nimajo.