11. 3. 2016 | Mladina 10 | Kultura
Pravila gozdnih komun
Pravljični svet, kjer za oddajo nepremičnine ne pobiraš rente
Gugalnica za vse je predstava o solidarnosti, pomenu sodelovanja in enakopravnosti
© Urška Boljkovac
Mimo tistih nekaj uradnih in več malo manj uradnih pozivov k družbenih spremembam nam zdravorazumske vrednote za lepši svet potiho že vrsto let predstavlja otroška avtorica in pripovedovalka Anja Štefan. V njenem svetu basni, pravljic in otroške poe-
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Kultura
Gugalnica za vse je predstava o solidarnosti, pomenu sodelovanja in enakopravnosti
© Urška Boljkovac
Mimo tistih nekaj uradnih in več malo manj uradnih pozivov k družbenih spremembam nam zdravorazumske vrednote za lepši svet potiho že vrsto let predstavlja otroška avtorica in pripovedovalka Anja Štefan. V njenem svetu basni, pravljic in otroške poe-
zije se srečujemo z živalmi in bitji, ki živijo v slogi, pa čeprav jih pogosto težijo vsakodnevne človeške slabosti in kaprice. Njene zajce, medvede, kokoške, lisice in dihurje večkrat doletijo sebičnost, aroganca, nepremišljenost ali lenoba. Lekcij pa se vedno naučijo, četudi so skrite med vrsticami in jim na pot pridejo kar same od sebe, s tokom življenja oziroma s pomočjo delujočih družbenih mehanizmov in pravil skupnosti, v katerih prebivajo.
Da nam je skupaj lepše in zmoremo več, je tako stična točka namišljenega sveta Štefanove, ki ne skopari z družbeno angažirano simboliko. V njenih zgodbah za najmlajše so doma solidarnost, enakopravnost in celo pravična blagovna izmenjava. V pravljici Melje, melje mlinček denimo spoznamo petelina, ki v zaprašeni kleti navdušen naleti na stari mlinček. Informacije pa v lokalni skupnosti potujejo hitreje kot prek družbenih omrežij in pred njegovimi vrati se kmalu zvrščajo okoliške živali s polnimi vrečami žitnih zrn. A petelin k sreči melje iz veselja in tako je sodobni, z zakonitostmi svobodnega trga obremenjeni bralec presunjen, da svoje storitve ne zaračunava. Ko ga »stranke« vendarle vprašajo, ali ne bi v zameno vseeno obdržal kakšne kile moke zase, se ta le nasmehne in odvrne, da mu bo v veselje, če ga kdo ob priliki preseneti s kosom pogače ali potice. Solidarnost, prijaznost in pravična blagovna izmenjava stečeta, živali se še bolj spoprijateljijo in družba živi v sožitju še naprej.
Podobno logiko ubere tudi njena že pred leti prvič lutkovno uprizorjena pravljica o Bobku in barčici, kjer se fantič odpravi na izlet s čolnom v družbi gozdnih prijateljev, od katerih vsak prispeva svojo veščino »pomorščaka«. Nazadnje se izkaže, da čoln vendarle ne zdrži prevelikega in pretežkega medveda. Brodoloma mu vseeno ne zamerijo preveč, druščina se namreč odloči za solidarno potezo in zgradi nov, večji čoln, ki nikogar ne pusti na suhem.
K »skupnemu« gravitira tudi predlani premierno uprizorjena lutkovna predstava po predlogi kratkih zgodbic Štefanove o štirih črnih mravljicah, ki je prav tako nastala pod okriljem Lutkovnega gledališča Ljubljana. Štiri prijateljice se odločijo, da jim preseda status deloholičark, zato se odpravijo na skupni morski oddih.
Najnovejša predstava po predlogi iste pravljičarke nas uči o pomenu sodelovanja. Nedavno v Lutkovnem gledališču Ljubljana premierno uprizorjena Gugalnica za vse je ustvarjena za obiskovalce, starejše od treh let, in je nastala po knjižni predlogi avtorice, ki je z enakim imenom naslovila tudi eno od svojih pravljičnih zbirk.
Zgodba tokratne predstave nas postavi v gozd scenografsko malce distopičnega videza, s črnimi balonastimi krošnjami. Tam nekje med drevesi si zajec čisto sam zgradi gugalnico in se veseli njene uporabe. Mimogrede se oglasijo še polh, jazbec in mravljica. Vsi bi se gugali in veselili, postavijo pa si pravilo: najprej potiskaš, potem prideš na vrsto. Solidarnost in družbeni dogovor ponovno zamenjata tržno izmenjavo – zajec bi zlahka pobiral rento na gugalnico, ki jo je z odrekanjem in trdim delom zgradil brez pomoči ostalih.
Igra se odvija naprej, v prešernem razpoloženju, dokler na sceno ne stopi tiranska lisica. Z ustrahovanjem spodi stran prestrašene sokrajane, se ne zmeni za dogovor in zahteva gugalnico zase. Nazadnje prilomasti še od vseh močnejši neotesani volk. A premišljena živalska skupnost za takšne primere poišče učinkovito rešitev (oziroma si jo sposodi pri znani ljudski pripovedki Rusica in Grdina) in pokaže, da nespoštovanje demokratično sprejetih družbenih zakonov za skupno dobro pripelje do ustreznih sankcij. Res je, v Gugalnici za vse so za vse enaki in delujoči celo družbeni korektivi.
Možgani najmlajših bojda veselo srkajo nezavedno, ki jo prinaša simbolika pravljic. Zato lahko upamo, da bo predstava o solidarnosti, pomenu sodelovanja in enakopravnosti pristavila kamenček dvoma o svetu, ki se zadnje čase gradi na nestrpnosti, bolestni tekmovalnosti, učenju za dobičkonosne poklice in finančnem opismenjevanju s pomočjo otroških različic monopolija. Nam pa je ponovno vzbudila navdušen sum, da je Štefanova na skrivaj pravzaprav strastna bralka marksistične teorije.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.