Sanders bi potreboval obsežno izobraževalno in organizacijsko akcijo

Bernard Sanders, senator demokratske stranke iz Vermonta, je presenetljivo zmagal na strankarskih volitvah v zveni državi Michigan. Ta Sandersova zmaga je po poročanju STA predvsem psihološka in njegova kampanja je dobila veliko dodatne energije za naprej. Doslej je izgubljal z veliko razliko pri temnopoltih volivcih, v Michiganu pa le z razliko dva proti ena. Michigan je največja država doslej, v kateri je zmagal in tudi najbolj raznolika.

Veliko presenečenje je bila Sandersova zmaga v Michiganu predvsem zato, saj so ankete pred volitvami napovedovale zanesljivo zmago njegove protikandidatke nekdanje države sekretarke Hillary Clinton. Napovedovale so ji zmago z razliko več kot deset odstotkov. Na koncu je Sanders slavil s 50 proti 48 odstotkom.

Za osvojitev demokratske nominacije je potrebno zbrati 2383 delegatov, Clintonova jih ima zdaj najmanj 1214, Sanders pa najmanj 566.

Tako kot je zmaga republikanca Georga Busha na volitvah za predsednika ZDA pripomogla k povečanju vrednosti delnic naftnih družb, zmaga demokrata Billa Clintona pa k rasti delnic tehnoloških podjetij, bi zmaga Bernarda Sandersa na predsedniških volitvah letos novembra pomenila spremembe za celo vrsto industrij in gospodarstva ZDA nasploh, ocenjuje Jeff Bukhari v Fortune.

Ena od njegovih obljub je, da se bo boril proti podnebnim spremembam. Z uvedbo davka na izpuste toplogrednih plinov in razvojem čistih energetskih tehnologij želi do leta 2030 zmanjšati izpuste ZDA za 40 odstotkov. To pomeni priložnost za rast energetskih podjetij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. V tem primeru bi recimo zrasla vrednot delnice podjetja Tesla, še posebej, ker Sanders poudarja, da si bo prizadeval zlasti zmanjšati izpuste na področju prometa, ki predstavljajo več kot četrtino vseh izpustov v ZDA. Ker bi dogradil mrežo napajališč za električne avtomobile in družba Tesla napoveduje, da bo nov model avtomobila prodajala za 35 tisoč dolarjev, bi se povpraševanje po njenih avtomobilih lahko precej povečalo.

Med tistimi, ki se Sandersove zmage najbolj bojijo, je zagotovo finančno središče Wall Street, saj zanj napoveduje reformo. Zaradi tega bi z njegovo zmago padle delnice bank. Šest največjih bank v ZDA ima zdaj premoženje, ki ustreza 60 odstotkom BDP ZDA. Te banke imajo pod svojo kontrolo tudi 95 odstotkov vseh izvedenih finančnih instrumentov. Ta koncentracija moči in njihov vpliv na politiko je eno glavnih sporočil Bernarda Sandersa volivcem.

Čeprav ni pričakovati, da bi mu v primeru, da bi postal predsednik ZDA, uspelo razklati banke, ki so prevelike, da bi lahko padle, bi z imenovanjem ljudi v centralni banki Federal Reserve, v komisiji, ki nadzoruje borze, in v druge organe velebankam precej zagrenil življenje. Toda s Sandersovo zmago v predsedniški tekmi ne bi izgubile vse banke. Pridobile bi majhne banke.

Na področju zdravstvenega zavarovanja bi Sanders uvedel eno državno organizacijo, ki bi nadomestila sedanje zasebne ponudnike. Tako bi na račun zmanjšanja dobičkov sedanjih ponudnikov omogočil znižanje prispevkov za državljane. Cene delnic zasebnih zdravstvenih zavarovalnic bi v tem primeru gotovo strmoglavile.

Poleg tega bi Sanders, če bi postal predsednik ZDA, v prihodnjih petih letih 1000 milijard dolarjev investiral v obnovo in posodobitev hirajoče infrastrukture v državi. Delo bi dobila gradbena podjetja, narasli bi jim dobički in s tem najbrž tudi cene delnic.

Noam Chomsky, znanstvenik, politični analitik in eden največjih svetovnih aktivistov, pa opozarja, da so letošnje predsedniške volitve v ZDA ključne za prihodnost države in sveta na sploh. Kot je povedal v pogovoru za portal Truthout, imajo Američani najbrž zadnjo priložnost, da izvolijo voditelja, ki lahko spremeni domačo in zunanjo politiko države. Žal pa ne kaže, da se bo to res zgodilo, glede na sedanje razmere na politični sceni. Vzpon Trumpizma in tekma med republikanskimi kandidati, kateri bo bolj skrajen in rasističen, odraža globoko ukoreninjena prepričanja mnogih Američanov »o izgubi in strahu«.

Sanders bi po besedah Chomskega lahko dobil nominacijo demokratske stranke in tako dobil priložnost, da bi se na volitvah novembra potegoval za predsednika ZDA, le, če bi mu uspela obsežna izobraževalna in organizacijska akcija. Ta bi morala biti osredotočena na razvoj družbenega gibanja, ki ne bi bilo osredotočeno le na volitve in bi potem zamrlo, ampak bi potrebne spremembe zahtevalo in pripravilo na način, kot so v preteklosti to izvedla civilnodružbena gibanja.