Naročnika referendumskega spota z glasom Pavleta Ravnohriba še zdaj niso odkrili

Se še spomnite videa z glasom igralca Pavleta Ravnohriba, ki je pozival, naj na referendumu o ZZZDR obkrožimo PROTI? Inšpektoratu za notranje zadeve vse do danes ni uspelo razvozlati ozadja tega spornega referendumskega videoposnetka, v katerem sta nastopala tudi dva otroka. Tako poroča današnji Dnevnik. Na notranjem ministrstvu pa so za STA potrdili, da je prekrškovni organ postopek zoper neznanega storilca ustavil. 

"Pri tem je treba poudariti, da so bile v postopku izčrpane vse možnosti, da bi ugotovili dejanskega storilca prekrška. Če se bodo v prihodnosti pokazala nova dejstva o domnevnem storilcu prekrška, bo prekrškovni organ takrat ponovno uvedel postopek o prekršku," so še zapisali na ministrstvu.

Na spletni strani YouTube so nasprotniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), o kateri so volivci odločali na referendumu 20. decembra, objavili videospot "Slovenija je proti", ki pa krši pravila referendumske kampanje, ker niso znani avtorji.

Naročniki spota, v katerem nastopata otroka, ki se na koncu srečata s starši, niso znani, oziroma se pod stvaritev niso podpisali. Ker se posnetek zaključi s pozivi za glasovanje proti noveli na referendumu, gre za del referendumske kampanje in bi moral biti naročnik takšnega oglasa prijavljen kot organizator predvolilne kampanje. Zato je objava takšnega oglasa prekršek, je decembra za Žurnal24 pojasnil glavni inšpektor na inšpektoratu za notranje zadeve Mitja Perko.

V oglasu je z glasom sodeloval tudi igralec Pavle Ravnohrib, sicer tudi voditelj oddaje Male sive celice na Televiziji Slovenija (TVS). S sodelovanjem v referendumski kampanji je kršil poklicna merila Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in načela novinarske etike, so takrat javno pojasnili na RTVS. Na TVS so oddajo, ki bi morala biti na sporedu v času volilnega molka in bi se snemala v času referendumske kampanje, nato nadomestili z oddajo iz arhiva.

Poleg tega sta bila otroka v spotu po mnenju varuhinje človekovih pravic zlorabljena za politično propagando.

Ker v omenjenem videospotu naročnik ni bil naveden, kot to veleva zakon o volilni in referendumski kampanji, je organizatorju volilne kampanje po poročanju Dnevnika grozila globa v višini od 700 do 2500 evrov, odgovorni osebi organizatorja pa denarna kazen od 150 do 400 evrov. Če bi bilo med postopkom ugotovljeno tudi, da se organizator referendumske kampanje ni prepoznal kot organizator in tako ni sporočil podatkov državni volilni komisiji, pa bi moral naročnik političnega oglasa plačati še globo v višini od 350 do 800 evrov. 

Inšpektorji so se sicer obrnili na nekatere posameznike, ki bi lahko kakor koli pomagali k razjasnitvi celotne zadeve. "Žal neuspešno, saj niso mogli podati nikakršne izjave oziroma posredovati kakršnih koli podatkov, ki bi bili pomembni pri odkrivanju storilca domnevnega prekrška, ali pa so zanikali kakršno koli povezanost s spornim videoposnetkom," so za Dnevnik pojasnili na ministrstvu.