Katoliška cerkev v Italiji prepovedala nagrajeni gejevski film

Britanski film z naslovom Weekend (v prevodu Vikend) bo zaradi velikega vpliva, ki ga ima katoliška cerkev na italijanske kinoteke, v Italiji predvajalo le 10 kinotek. Film iz leta 2011 je namreč zavrnilo več kot 1.100 kinotek v lasti katoliške cerkve. Škofi so film označili za »nespodoben« in »neprimeren« zgolj zato, ker gre za ljubezensko zgodbo med dvema moškima.

Film režiserja Andrewa Haigha je italijanska škofovska komisija za ocenjevanje filmov opisala kot »nepriporočljiv, neprimeren in opolzek«. Uradni državni filmski odbor pa je film opredelil kot dramo za občinstvo, ki je starejše od 14 let. »Ne vidim druge razlage kot problem homofobije v Cerkvi,« je dejal Cesare Petrillo, predsednik Theodora Film, distributerjev filma. »Odločili so se, da je film nesprejemljiv in da bi moral biti cenzuriran. Uporabili so vso svojo moč, da bi paralizirali distribucijo,« je prepričan. »Običajno bi takšen film predvajalo veliko teh kinotek. Namesto tega pa obstajajo celotna področja in velika mesta, kot so Firence, Bergamo in Padova, kjer nam ga še ni uspelo predvajati. In glavni tiči v tem, da sta glavna karakterja geja.«

Film je v italijanske kinoteke prišel zaradi Haighovega nedavnega uspeha s filmom 45 let (45 Years), za katerega je bila igralka Charlotte Rampling nominirana tudi za oskarja za najboljšo igralko. Film, ki govori o dolgo poročenem paru, ki ga pretrese skrivnost iz preteklosti, je Cerkev entuziastično odobravala. Petrillo je prepričan, da je po takšnem uspehu prejšnjega filma, to ogromna škoda film Weekend – da ga bo uspelo videti le tako malo ljudi. »Zame ni pri Weekendu nič škandaloznega – gre za zgodbo o ljubezni.«

Ogromno število kinotek v Italiji je v lasti katoliške cerkve. Vsaka župnija ima svojo kinoteko in lokalni duhovnik nadzoruje projekcije ter redno reže dele filmov, ki se mu zdijo neprimerni. Škofovska komisija oceni vsak film, ki se začne predvajati v Italiji. Pogosto film označi kot »priporočljiv«, a hkrati nakažejo, da je lahko »problematičen« in da ga je zato potrebno gledati v kontekstu razprave o predvajanem problemu. V to kategorijo so umestili na primer filma Dansko dekle (Danish Girl), dramo o transeksualni umetnici, in film V žarišču (Spotlight), ki se osredotoča na duhovniško seksualno zlorabo otrok v Bostonu. Film V žarišču, ki je letom prejel tudi oskarja za najboljši film, so označili tudi kot »kompleksen«.

Recenzijo Marcela Štefančiča Jr. o filmu Dansko dekle si lahko preberete tukaj, o filmu V žarišču pa tukaj.

Sicer pa je o tem, kako se je katoliška cerkev pri nas vmešavala v razpravo o izenačitvi istospolnih partnerskih skupnosti, v Mladini pisal Jure Trampuš. »Katoliška cerkev se je zavestno, namenoma, organizirano lotila politične in propagandne vojne,« je zapisal. Njegov članek »Vonj po žveplu« si preberite tukaj.