Politika / Tragedija slovenske desnice

Če Jelinčičeva SNS pred nekaj leti ne bi izpadla iz parlamenta, potem z retoriko skrajne desnice danes ne bi mahala Janševa SDS ali NSi, temveč prav Jelinčičeva SNS. Z nacionalistično retoriko skrajne desnice – z vsem tistim o muslimanih, ki bodo islamizirali Slovenijo, o beguncih, ki ogrožajo slovenstvo, o Sloveniji, ki mora ostati slovenska, o teroristih, ki pod krinko beguncev prihajajo k nam, o Slovencih, ki se morajo nujno oborožiti ipd. – bi Slovenijo bombardiral in histeriziral Jelinčič. To bi bil njegov teren. Če se še spomnite, kako je zvenela najprej njegova protisrbska retorika in kasneje njegova protiromska retorika, potem si zlahka predstavljate, kako bi zvenela njegova protimuslimanska, protibegunska, protiimigrantska retorika. Nič drugače od sedanje retorike SDS in NSi. Toda če bi bila na političnem prizorišču še vedno Jelinčičeva SNS, bi morali SDS in NSi nastopiti z malce bolj zadržano, blažjo retoriko, če ne bi hoteli, da ju začnejo doma in v tujini tlačiti v isti koš z Jelinčičem. In tega zanesljivo ne bi hoteli. Ne pozabite, da Janez Janša leta 2004, ko je postal premier, Jelinčičeve SNS ni hotel v koalicijo, ker se je bal, da mu bodo – recimo v tujini – očitali, da ima v vladi skrajno desnico, tako da bi lahko slovenska vlada v mednarodni skupnosti padla v takšno nemilost, v kakršno je nekaj let prej padla avstrijska vlada, ko se je poročila s Haiderjevo Svobodnjaško stranko, potemtakem s skrajno desnico.