Kitajska gradi zavezništvo brez Rusije

Odnosi Kitajske in Rusije so v zadnjih letih praviloma zelo dobri, kljub temu pa med državama očitno obstajajo tudi drugačni pogledi na geopolitično realnost v svetu. To je bilo opazno tudi ob kitajskem zadržanem odnosu ob dogodkih v Ukrajini, deloma pa se te razlike kažejo v nekaterih novih kitajskih diplomatskih pobudah.

General Fang Fenghuj, načelnik generalštaba kitajske vojske, je tako na primer ob nedavnem obisku v Kabulu dejal, da je Kitajska predlagala ustanovitev regionalne antiteroristične zveze, v kateri bi bili Afganistan, Kitajska, Pakistan in Tadžikistan. Druge podrobnosti niso bile predstavljene, vendar je tiskovni predstavnik afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija dejal, da je »načelnik kitajskega generalštaba predlagal sodelovanje Afganistana v antiterorističnem mehanizmu, ki ga je predlagala Kitajska skupaj s Pakistanom in Tadžikistanom,« ter da je »predsednik Gani podprl predlog.« Očitno je tudi, da si želi Kitajska povečati svojo vlogo v Afganistanu, saj je bila med obiskom Fanga obljubljena tudi vojaška pomoč Afganistanu v višini 70 milijonov dolarjev. 

Vendar pa je dejstvo, da naj bi novo zavezništvo vključevalo Tadžikistan in hkrati izključevalo Rusijo, kot piše Joshua Kuchera v Eurasianet sprožilo preplah v Moskvi. Vse doslej je namreč Rusija veljala za državo, ki je v tem delu sveta najpomembnejša kar zadeva zagotavljanje varnosti. Vendar pa se razmere spreminjajo. »To novo zavezništvo predstavlja nevarnost, saj Kitajska skupaj z Pakistanom in Afganistanom vključuje tudi Tadžikistan, ki je vse do nedavnega veljal za del njenega območja vpliva,« je za ruski časnik Izvestja dejal Andrej Serenko iz ruskega Centra za študij sodobnega Afganistana. »Rusko angažiranje v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu je pripeljalo do izgube našega vpliva v osrednji Aziji. Zdi se, da je v tej 'osrednjeazijski zvezi NATO' pod dežnikom Kitajske Rusija odveč.«

Podobnega mnenja so tudi drugi ruski mednarodnopolitični komentatorji. Še več, »če bi prišlo do dejanske uresničitve te zveze, potem bi bila s tem dejansko izničena protiteroristična komponenta Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). Obstoj Organizacije pogodbe za kolektivno varnost (CSTO) je v tem primeru popolnoma prezrta«, je za rusko Nezavisnajo Gazeto ocenil analitik in poznavalec osrednje Azije Aleksander Knjazev. Kitajska in Rusija sta namreč članici obeh organizacij, Rusija pa je vodilna v CSTO.

Takšni komentarji iz Rusije so presenetljivi tudi zato, ker je Kitajska ob zahodnih sankcijah in še prej veljala za tisto državo, ki ostaja najpomembnejši ruski strateški partner in eden od temeljev novega sveta. Ocene komentatorjev, ki Kitajsko zaradi njenih zadnjih zunanjepolitičnih predlogov nenadoma vidijo v vlogi tekmeca in ne zgolj zaveznika Rusije so zato nenavadne in jih v zadnjih letih ni bilo mogoče slišati. Po oceni Andreja Serenka gre res za »prvo sporno točko med Pekingom in Moskvo.« Uradni predstavniki Rusije so ta spor kljub temu poskusili v nekoliko bolj blagi luči. »Gre zgolj za nadzor meja in nevarnost infiltracije teroristov. To ne pomeni, da želi Kitajska uporabiti svoje oborožene sile. Za nas ni nobenega razloga, da bi se pridružili tej pobudi. Imamo svoje načrte v okvirov SCO, s Kitajsko pa se pogovarjamo tudi v okviru CSTO,« je dejal posebni odposlanec Rusije v Afganistanu Zamir Kabulov.

Zanimivo pa je, da je ameriško zunanje ministrstvo pozdravilo novo Kitajsko zavezništvo. »Kitajska je soseda Afganistana in ima zato interes, da Afganistan postane močan, stabilen in brez terorizma. In razumem, da je predsednik Gani izrekel nekaj pozitivnih zadev o tem. Prav tako bomo pozdravili vsak napor mednarodne skupnosti, ki bi vodil k napredujočemu, stabilnemu Afganistanu v prihodnje,« je dejal ameriški tiskovni predstavnik. Iz Tadžikistana ni bilo nobenega uradnega komentarja, kar ni nenavadno, saj je vloga Rusije v Tadžikistanu še vedno precej večja od vloge Kitajske. Ruski komentatorji, ki so negativno ocenjevali zadnjo Kitajsko pobudo in so zelo blizu Kremlju so zato morda svoje sporočilo bolj kot Kitajski namenili prav vodstvu Tadžikistana. Vsekakor pa tudi to kaže, da se razmerje v svetu hitro spreminjajo in da v multipolarnem svetu prihaja do sporov med zavezniki ne samo na »zahodu«, pač pa tudi na »vzhodu.«